DL: Inšpektorica na bolniški, redarja ni

27.4.2024 | 18:40

Redarski avtomobil že od začetka leta miruje. (Foto: L. M.)

Dolgoletna kadrovska podhranjenost MIR-a občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki – Inšpektorica na dolgotrajnem bolniškem dopustu, redarja ni – Razpisi neuspešni – Občine razmišljajo o drugačnih rešitvah

V občinah Šentjernej, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki od leta 2009 deluje skupni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR), ki se mu je leta 2014 pridružila tudi občina Škocjan. A MIR je že od začetka letošnjega leta popolnoma neoperativen.

Skupna služba, ki ima sedež v Šentjerneju, je dobro delovala in marsikaj izboljšala na področju urejanja okolja ter vzdrževanja javnega reda in miru. Ljudje so se na redarje in inšpektorico navadili, čeprav ni šlo vedno le z opozorili in so bile potrebne tudi globe, a marsikdaj so se k njim obrnili tudi po pomoč.

MIR bi v vseh občinah lahko storil še veliko več, a kaj, ko ga že od vsega začetka pestijo kadrovske težave. Menjav zaposlenih je bilo v 15 letih zelo veliko, zgodilo se je, da je inšpektorica ostala sama, in ni bilo prav dosti let, ko so bili zaposleni trije, inšpektorica in dva redarja. Največkrat sta delovala le dva uslužbenca. Vedno je bilo slišati, da so preobremenjeni, saj je dela na terenu, na skoraj 253 kvadratnih kilometrih v vseh štirih občinah, zelo veliko.

REDAR DECEMBRA ODŠEL

A tako kritično, kot je zdaj, z MIR-om še ni bilo. Dolgoletna kadrovska podhranjenost je dosegla vrh, saj nimajo zaposlenega nobenega redarja več, zadnji je odšel konec lanskega leta, dolgoletna inšpektorica in vodja MIR-a pa je dolgotrajno bolniško odsotna. Služba je tako dejansko neoperativna, redarski avtomobil že lep čas stoji, na terenu ni nikogar.

Jože Simončič, župan Občine Šentjernej, pove, da so z MIR-om zadovoljni, da pa trenutna situacija res ni v skladu z njihovimi željami in pričakovanji in se jo vse občine trudijo rešiti oz. izboljšati. V zadnjem času so objavili več javnih razpisov za delovno mesto medobčinskega redarja in tudi inšpektorja, a zanimanja skoraj ni, zgodi se celo, da se ne prijavi nihče. »15. februarja smo imeli zadnji skupni sestanek in župani smo sporazumno sklenili, da postopek javnih natečajev v bližnji prihodnosti ponovimo. Rešitev vidimo v dobrem kadru, ki bi opravljal svoje delo korektno in v skladu z veljavno zakonodajo, ob tem pa se zavedamo dejstva, da je trenutno največji izziv pritegniti kader, kar je težava v javnem in zasebnem sektorju,« pove Simončič in omeni, da jim ne gre na roko niti plača, ki jo lahko ponudijo. Za višjega občinskega redarja je npr. pod minimalno plačo, ki v letu 2024 znaša 1.253 evrov bruto. Tudi sama narava dela redarja je zahtevna, še zlasti v občinah z romskim prebivalstvom, v katerih je vzdrževanje javnega reda in miru dodatno oteženo.

V današnjih časih je tudi več možnosti pri iskanju bolje plačanih in manj nevarnih služb in verjetno gre tudi tu iskati razloge, zakaj se je na podobne razpise še pred desetimi leti prijavilo tudi od 60 do 80 kandidatov, danes komaj kdo, pa še ta pogosto ne izpolnjuje pogojev. Treba je tudi vedeti, da če na razpisu ne dobijo dobro usposobljenega in že izkušenega človeka, usposabljanje traja vsaj eno leto.

ŠLI DRUGAM ALI NA SVOJE?

Župan Občine Škocjan Jože Kapler pravi, da so bili z delovanjem MIR-a zadovoljni, a je sedanje stanje skrb vzbujajoče. Zaostanki se kopičijo in bodo veliki, novih moči pa na razpisih kar ni. »Menim, da bi na tako velikem območju za dobro delo potrebovali vsaj eno inšpektorico in dva redarja. Za zdaj bomo vztrajali, sicer pa je možnost, da se priključimo Skupni občinski upravi občin Dolenjske in Bele krajine, ki nam zdaj pokriva področje pravnih zadev za romsko problematiko,« pove Kapler. Občina Škocjan je lani za MIR iz proračuna namenila 10.727 evrov.

Župan Občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc odkrito pove, da so bili z delovanjem inšpektorice zadovoljni, z redarji pa po večini niso imeli sreče. Od novembra na terenu ni nikogar več in pri njih je najbolj kritično na področju odpadkov, posegov v varovalni pas cest, parkiranja in plačevanja taks na parkiriščih za avtodome. Zagorc meni, da bi za optimalno delovanje v vseh štirih občinah potrebovali dva inšpektorja, od katerih je eden vodja, in vsaj enega redarja. »Sedežna občina MIR-a je že izvedla več razpisov za redarja in inšpektorja, ki pa niso dali želenih rezultatov in so bili razveljavljeni. Zdaj se pripravlja nova sistemizacija in ponovni razpis, če pa tudi tokrat ne bo rezultatov, bo treba rešitev najti drugje,« pravi kostanjeviški župan. Njihova občina je za leto 2023 za sofinanciranje MIR-a namenila 6.750 evrov, skoraj 58 odstotkov tega denarja je šlo za plače.

V občini Šmarješke Toplice je bilo zaradi delovanja MIR-a v občinskem svetu že več burnih razprav in župan Marjan Hribar je že leta 2021 dejal, da od te skupne službe želijo rezultate – navsezadnje so turistična občina. »Če rezultatov v doglednem času ne bo, bomo izstopili iz MIR-a in za ta denar ustanovili svojo službo in zaposlili svojega redarja, kar nas bo stalo enako in k čemur se vse bolj nagibamo,« je izjavil pred tremi leti. Kakšno je njegovo mnenje danes, nam ni uspelo izvedeti. »Zadevo po dogovoru komentira sedežna občina Šentjernej,« je odgovoril na naša poizvedovanja.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj