DL: Černelič o dobrih praksah biodinamične kmetije: ''Plug je zame zgodovina''

29.4.2024 | 14:40

Zvone Černelič je poudaril, da kravam dajejo suho krmo, ne silažne. (Foto: Knjižnica Brežice)

Na predavanju Dobre prakse Biodinamične kmetije Černelič o drugačnih pristopih k zemlji – Njiva mora biti pivnik za vodo – Oživitev zemljišča, ki je postalo mrtvo po gradnji hidroelektrarne – v Knjižnici Brežice odprli knjižnico semen

V Knjižnici Brežice je predaval Zvone Černelič iz Dečnega sela, ki je svoj nastop naslovil Dobre prakse Biodinamične kmetije Černelič. Kot je dejal, je vesel, da lahko tudi v domačem okolju javno predstavi, kar počne na kmetiji.

Černelič, potem ko je na kmetiji začel pridelovati po napotkih Rudolfa Steinerja, utemeljitelja biodinamičnega kmetijstva, zdaj že vrsto let kmetuje izključno na ta način. Kot je poudaril v predavanju, je najpomembnejše ohranjati in spodbujati v tleh življenje, ne pa ga uničevati. In z upoštevanjem načel biodinamičnega kmetovanja ohranjamo živost tal. Kot je dejal, na njihovi kmetiji ne orjejo njiv. »Plug je zame zgodovina,« je poudaril. Njiva mora biti pivnik za vodo, kar Černelič doseže s stalnim rahljanjem in zračenjem tal. Pri taki obdelavi voda ne zastaja na površini, kot se to dogaja na zbitih tleh, ki jim dobre naravne lastnosti obdelovalci v sodobnem času dolgotrajno jemljejo z vse težjo, povsem neustrezno kmetijsko mehanizacijo.

Na Černeličevi kmetiji ne uporabljajo gnoja, tla gnojijo s kompostom, ki ga naredijo sami, tako da uležijo hlevski gnoj, ki ga obogatijo z nekaterimi naravnimi dodatki, med drugim je to gnoj, shranjen v kravjem rogu. Na njivi uporabljajo tudi biodinamične preparate, med katerimi nekateri celo preprečujejo, da bi rastline na prostem pozeble. Skupna lastnost omenjenih snovi je, da spodbujajo življenje, ki je v tleh in rastlinah samo po sebi, naravno, ter usmerjajo v tla in rastline energijo iz prostora nad tlemi.

Na kmetiji redijo krave. Tem dajejo suho krmo, travniško. Krave so na pašniku, imajo pa tudi hlev, ki je odprtega tipa in v katerem živalim na debelo nastiljajo, da so ves čas na suhem. Živali imajo rogove in niso, kot je rekel Černelič, pohabljene, brez rogov. Rog je namreč, kot je poudaril, izjemno pomemben organ za zdravo življenje krave. Kot je dejal, se vse to, kar odlikuje biodinamično kmetovanje, marsikomu zdi čudaško. Toda, kot je poudaril, mogoče je uspešno kmetovati na biodinamičen način in s tako tržno pridelavo dostojno živeti od kmetije.

Černelič je med večjimi uspehi svoje biodinamične obdelave tal omenil oživitev zemljišča, ki je postalo mrtvo, potem ko so ob gradnji hidroelektrarne na to površino navozili izjemne količine izkopanega materiala in ga nato skupaj z vrhnjo rodno plastjo tal zvozili nazaj v nasip elektrarniškega jezera. Zvone Černelič je na veliko začudenje agronomov naredil tista tla spet živa, rodna in, kar tudi preseneča mnoge, na tisti površini več ne zastaja površinska voda, medtem ko se na sosednji površini še vedno nabira.

Sabina Stanič je podrobno povedala obiskovalcem, kako lahko dostopajo do knjižnice semen v Knjižnici Brežice. (Foto: M. L.)

Černeličevo predavanje, pred katerim sta zbrane nagovorila direktorica Knjižnice Brežice Tea Bemkoč in brežiški podžupan Aleksander Gajski, je bilo odličen uvod v drugi del večera, v katerem so v Knjižnici Brežice odprli knjižnico semen, ki deluje ob izposojevalnem pultu v pritličju. Splošne knjižnice, kot je v nagovoru poudarila Tea Bemkoč, že dolgo niso več samo prostor, kjer se hrani in izposoja gradivo. Ponujajo vedno več inovativnih dejavnosti. Z vzpostavitvijo knjižnic semen želijo knjižničarji poudariti svojo izobraževalno vlogo in spodbuditi občane k ohranjanju kulturne in naravne dediščine, s čimer se ljudje tudi medsebojno povezujejo.

»Vsa semena za začetek delovanja knjižnice semen nam je podarilo Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje, za kar smo jim zelo hvaležni, še posebej Majdi Hriberšek, ki je pomagala tudi pri pripravi semen za nadaljnjo uporabo,« pravijo v Knjižnici Brežice. »Pogoj za izposojo v knjižnici semen je veljavno članstvo v Knjižnici Brežice. Člani si lahko brezplačno izposojajo semena od začetka februarja do konca oktobra. Trenutno je na voljo 65 vrst semen, ki so zapakirana v 480 vrečkah. V knjižnici semen so na voljo tudi knjige na temo vrtnarjenja, ki bodo v pomoč začetnikom in tudi že preizkušenim vrtnarjem. Z besedami ‘izposodi si, vzgoji, deli’ vabimo k uporabi nove storitve v naši knjižnici,« pravi Sabina Stanič iz Knjižnice Brežice, ki je skrbnica knjižnice semen. Pri tem poudarja, da je prva knjižnica semen nastala na pobudo Goriške knjižnice Franceta Bevka leta 2019. Ključna ideja je izposoja domačih, avtohtonih semen. »Projekt se je do danes razširil že na tretjino slovenskih splošnih knjižnic, katerih glavno vodilo in načelo je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane, samooskrbe, sonaravnega vrtnarjenja in, kar se največkrat poudarja, vrnitev semen v roke ljudi,« pravi Sabina Stanič.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar