DL: Nosilci kmetij vse starejši - Prenos naj bo dovolj zgodaj

2.5.2024 | 18:20

Kmetijski forum je z naslovom in napovedanimi temami privabil številne udeležence. (Foto: M. L.)

Pogovor o stanju in prihodnosti kmetijstva – V Sloveniji nosilci kmetij starejši od evropskega povprečja – Na eni strani kmetije s 30 ari, na drugi brezpilotniki, roboti in avtonomni traktorji

Občina Brežice in Društvo podeželske mladine Brežice sta pod naslovom Izzivi in priložnosti mladih na podeželju v večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice pripravila 5. kmetijski forum. Potem ko so na prejšnjem kmetijskem forumu obravnavali okoljske teme, so tokratno srečanje namenili mladim. Izbrali so teme in primer dobre prakse, ob katerih se mladi lahko prepričajo, da lahko tudi oni na kmetijah uspejo.

Prav na mlade kmete Slovenija opira prihodnji razvoj domačega kmetijstva, je povedala specialistka za razvoj podeželja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Mira Kambič Štukelj, ki je govorila o evropski skupni kmetijski politiki in slovenskem dolgoročnem kmetijskem načrtu, ki temelji na njej. A po podatkih za leto 2016 so bili, kot je omenila, v Sloveniji nosilci kmetij stari povprečno 57 let, se pravi starejši od evropskega povprečja. Mladih kmetov, starih do 40 let, je v Sloveniji po teh podatkih 9 odstotkov, medtem ko je ta delež v EU 11-odstoten. V občini Brežice je mladih kmetov do vključno 40 let nekaj manj kot 8 odstotkov, dobrih 56 odstotkov nosilcev kmetij, pa je starih 61 in več let. Kambič Štukelj je poudarila, kako je pomembno, da kmetje prenesejo kmetije dovolj zgodaj na mlade prevzemnike, da ti lahko začrtajo kmetovanje, v katerem morajo ob vse strožjih okoljskih predpisih, zaostreni bančni politiki in tržni konkurenci nenehno prilagajati načine dela. V takih vse zahtevnejših razmerah naj mladi kmetje načrtujejo dejavnost tudi s pomočjo kmetijske svetovalne službe. Pomembna je tudi podpora občin. Kot učinkoviti ukrepi za mlade kmete so se po njenih besedah izkazali nepovratna denarna pomoč, promocija lokalno pridelane hrane, štipendiranje poklicev, povezanih s kmetijstvom, ter pomoč pri prostorskem načrtovanju in umeščanju kmetijskih objektov v prostor.

Občina Brežice po besedah župana Ivana Molana pomaga mladim prevzemnikom z nepovratnim denarjem za naložbe, sadjarjem je pomagala z lansko ureditvijo namakalnega sistema Arnovo selo, pripravljena je pomagati pri nakupu protitočnih mrež. Kmetijstvo je po županovih besedah izjemno pomembno za občino Brežice in ga povezujejo s turizmom.

Karlo Budič (Foto: M. L.)

Kmetijske površine v občini Brežice so se po besedah Romana Matjašiča, uslužbenca oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj brežiške občinske uprave, v zadnjih štirih letih povečale za 235 hektarov, medtem ko so se vinogradniške površine v tem času zmanjšale za 125 hektarov, od leta 2018 celo za 170 hektarov. »Težava je v posestni strukturi, saj osemdeset od več kot 1.600 registriranih pridelovalcev obdeluje manj kot hektar kmetijskih površin, 75 odstotkov pa jih obdeluje trideset arov ali manj. V občini Brežice se tako kot drugje dogaja koncentracija kmetij, kar pomeni, da imajo večje kmetije še več površin, manjše pa žal izpadajo s trga, ker niso donosne,« pravi Matjašič.

V korak s časom

Kmetovanje postaja po eni strani lažje, a po drugi zahtevnejše, je razlagal specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo pri KGZ Novo mesto Martin Mavsar v predavanju o t. i. preciznem kmetijstvu, se pravi kmetijstvu, v katerem uporabljajo inovativno tehnologijo. V preciznem kmetijstvu številna človekova opravila učinkovito prevzema digitalna tehnologija, s katero na podlagi različnih zbranih podatkov zmanjšujejo stroške pridelave in okoljsko škodo. To kmetijstvo vključuje med drugim brezpilotne letalnike, robote in avtonomne traktorje.

Dopolnilne dejavnosti

Kmetije svoji glavni dejavnosti dodajajo dopolnilne, o katerih je na forumu govorila svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZ Novo mesto Slavica Grobelnik. Odločajo se lahko med približno 130 različnimi dejavnostmi. V občini Brežice se po njenih besedah 66 kmetij ukvarja s približno 240 dopolnilnimi dejavnostmi.

Tokratni kmetijski forum je po ocenah predsednika Društva podeželske mladine Brežice Karla Budiča izpolnil pričakovanja. »Udeležba je bila odlična. Iz strokovnih predavanj in iz primera dobrih praks smo se naučili veliko novega, in to je najpomembnejše,« je dejal predsednik približno petdesetčlanskega društva, ki je začelo ponovno delovati leta 2019. Pomen znanja je poudaril tudi regijski predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine za Posavje Jernej Križančič v nagovoru zbranim.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar