DL: Nasilje nad starejšimi - Biti pozoren na vsak skrit znak

24.5.2024 | 14:40

O nasilju ni lahko govoriti, čeprav je nesprejemljivo. Dolga leta je veljalo za tabu temo, zlasti nasilje nad starejšimi. Da bi ga bilo manj, je Društvo za pomoč osebam z demenco Spominčica Novo mesto v Knjižnici Mirana Jarca pripravilo predavanje z okroglo mizo na to temo, gostja pa je bila nekdanja varuhinja človekovih pravic, psihiatrinja in sistemska družinska terapevtka dr. Zdenka Čebašek Travnik.

Nasilje nad starejšimi – o njem v Sloveniji nimamo konkretnih podatkov, ocenjuje pa se, da ga je deležnih več kot 60.000 starejših – pomeni kršitev človekovih pravic in vključuje fizično, spolno, psihološko in čustveno zlorabo, finančno in materialno zlorabo, pa tudi bolj posredne, prikrite oblike nasilja, kot so zapuščanje, zanemarjanje ter resna izguba dostojanstva in spoštovanja. Nasilje nad starejšimi je tudi umiranje v samoti, neredko v bolečinah v domačem okolju, ali pa sistemsko neurejeno institucionalno varstvo in dolgotrajna oskrba. Tu trčimo ob pomanjkanje namestitvenih zmogljivosti v domovih za starejše in drugod, hkrati pa je več kot tisoč praznih postelj zaradi hudega pomanjkanja negovalnega in oskrbovalnega kadra. A to so že druge težave. Nasilje nad starejšimi je tudi nadlegovanje akviziterjev in raznih prodajalcev po domovih.

POSLEDICA NEMOČI

Zgodbe iz vsakdanjega življenja, ki jih je predstavila Čebašek Travnik, so pretresljive in zelo različne.

84-letna Rozalija skrbi za 88-letnega dementnega moža, ki zaradi Alzheimerjeve demence potrebuje več usmerjanja in nadzora, da ne odide iz hiše in odtava. Ponoči se pogosto zbuja in nenadzorovano urinira po stanovanju ali v postelji. Če mu žena namesti plenico, jo takoj odvrže. Žena je zaradi neprespanih noči vse bolj izčrpana – ponoči moža prha, preoblači posteljnino in čisti posledice moževega uriniranja. Čez dan se v očetovo oskrbo vključujejo tudi hčerki in drugi družinski člani in nedavno so bili neprijetno presenečeni, ko so bili dvakrat priča, kako je mama zmerjala in lasala očeta. Obakrat ni vedela, da ju kdo opazuje, in ob soočenju je zanikala svoje agresivno obnašanje. Pogosto joče in toži, da ji svojci ne pomagajo dovolj, hkrati pa njihovo pomoč zavrača in noče, da bi kdo ponoči pazil na očeta. Prav tako ne želi, da mu poiščejo prostor v domu za starejše občane.

»Tu se pojavi vprašanje, kdo je sploh žrtev in kdo storilec. Nasilje je tu posledica nemoči, delo z očetom bi morali prerazporediti, se menjavati v skrbi zanj, mu najeti kako zunanjo pomoč ali najti prostor v domu,« pravi Čebašek Travnik.

Zbranim je dalo misliti tudi naslednje vprašanje: Ali je nasilje, če osebo z demenco za kratek čas zaklenemo v stanovanje oz. doma, ker moramo npr. kot njen skrbnik skočiti v trgovino, k zdravniku, iti v službo ali šolo? V domu starejših namreč nismo dobili prostora, denarja za neko varstvo nimamo in soseda ni, ki bi priskočil na pomoč. Dementni osebi omejimo svobodo gibanja, ampak ali ni morda zaklepanje ukrep za zmanjšanje nevarnosti, celo nasilja?

STAROSTNIK NADLEGUJE

Nasilje se dogaja tudi v domovih za starejše občane. Lani je npr. v javnost prišel primer telesnega nasilja mladoletne dijakinje nad varovanci v DSO Trebnje med opravljanjem prakse. A nasilje je lahko tudi v obratni smeri, povzročajo ga lahko tudi starostniki.

Lojze biva v DSO, na oddelku za dementne. Je pokreten in večkrat nadleguje sostanovalce, jemlje jim stvari in hrano. Oskrbovalke nagovarja z grdimi besedami, videti je, kot da jim namerno nagaja. Urinira po tleh, poliva juho. Od negovalnega osebja zahteva različne usluge, tudi spolne. Včasih katero oskrbovalko pograbi z roko. Ena od njih ga je pri tem udarila in se mu zoperstavila, kar je videl obiskovalec pri sostanovalcu. Otroci, ki redko prihajajo na obisk k ostarelemu očetu, saj je bil prej nasilen tudi do njih, so izvedeli za nasilje, a zgodi se ne nič. »Težka situacija, a rešitve so, le pogovarjati se je treba,« pravi Čebašek Travnik.

PSIHIČNO NASILJE

Za psihično nasilje gre v primeru 83-letne Ane, ki živi sama v stanovanju, katerega lastnica je. Je še samostojna, a ker je težje gibljiva, sama ne zmore v trgovino, banko, k zdravniku. Ko bo dobila prostor v DSO, se bo tja preselila, a do takrat potrebuje pomoč.

Od dveh odraslih otrok jo tisti, ki živi blizu, sili, da naj gre čim prej v dom, ker želi, da stanovanje zasede njegov otrok, torej Anin vnuk, drugi otrok, ki živi daleč stran in ne želi posegati v odnos med mamo in bratom, pa se soočenjem izogiba. Prvi otrok, ki mamo nadleguje in finančno izkorišča, je celo dal izdelati izvedensko mnenje o njeni nesposobnosti skrbeti zase, ker »naj bi bila dementna«, a izvedenec je ugotovil, da gospa še lahko sama skrbi za svoje pravice in koristi. »Gospa je žalostna in nesrečna, gre za psihično nasilje,« pove predavateljica.

PRIJAVA JE NUJNA

Kako ukrepati kot žrtev ali priča nasilja? »Najpomembnejše je, da žrtev nasilja zaščitimo, zlasti to velja pri fizičnem, kjer je posledica nasilja lahko smrt,« pravi in omeni obveščanje policije, centra za socialno delo, vodstva socialnovarstvene ustanove itd. Vedno moramo biti pozorni, da zaznamo stisko starejših in da ne pogledamo stran. V domovih za starejše naj na to opozorijo sostanovalci oskrbovancev, ki so pogosto priče nasilnemu vedenju nad starejšimi.

»Če se nasilje dogaja za štirimi stenami doma, pa se ne da storiti nič, dokler se to ne vidi in ne sliši. In prav na to bi rada opozorila – da so svojci, ki ne živijo s to osebo, pozorni, kaj se dogaja. Osebe z res hudo demenco, ki so morda celo slabo pokretne, pogosto ne morejo ničesar več povedati oz. pričanje ni zanesljivo, zato je dobro, da imamo neke dnevniške zapise opazovanja, kako se ta oseba obnaša, saj se njeno vedenje, ko doživlja nasilje, pogosto spremeni,« opozarja Čebašek Travnik.

Težava je tudi, ker so starejši prepričani, da je nasilje nekaj, kar je treba skriti, kar se ne sme povedati, ker to prinaša sramoto družini, še zlasti če jim ga povzročajo lastni otroci in vnuki, pa tudi negovalci. »Vseeno je, kje se nasilje dogaja, vsepovsod je nesprejemljivo, zato bodimo pozorni in ne bodimo tiho,« poudari Zdenka Čebašek Travnik.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj