Ob tednu prostovoljstva: Življenje je lepo

26.5.2024 | 09:00

Jutro na Onkološkem inštitutu, vedno več ljudi prihaja, izgubljeno izgledajo, ne vedo, kam naj gredo. Njihove oči so široko odprte od strahu, prepričani so, da je to njihova zadnja pot.

Simbolna slika (Foto: arhiv DL; OZRKNM)

Še pred nekaj dnevi so bili to veseli ljudje, z načrti, kaj vse bodo storili, da izboljšajo življenje svoje družine, veseli ob pogledu na svoje živahne otroke. Tega ni več, ob odkritju, da se jih je polastilo in zgrabilo v svoje kremplje najhujše zlo - RAK.

Tavajo po hodnikih inštituta, toda kaj kmalu jim pride pomoč. Prostovoljci, ki jih usmerijo, kamor so namenjeni, spotoma jih besedami pomirijo, da izgine groza iz njihovih oči in tako prihod k zdravniku ne izgleda več tako grozno.

V svetu je prostovoljstvo že lep čas uveljavljena oblika pomoči bolnikom in njihovim svojcem, je pa to tudi velika pomoč zdravstvenemu osebju, ki so preobremenjeni z delom in že izgoreli. Tudi Onkološki inštitut je že od leta 2006 pričel s prostovoljnim delom in od leta 2013 v partnerstvu s Slovensko filantropijo.

Za prostovoljstvo se odločiš po svoji presoji in seveda moraš izpolnjevati tudi določene kriterije. Mislim pa, da je najvažnejše, da imaš v sebi empatijo.

Soočanje z rakom temeljito spremeni življenje bolnika, poseže pa tudi na mnoga področja njegovih svojcev. Sami bi težko razrešili te probleme in prostovoljci so tisti, ki jih s svojimi besedami pomirijo, jih prepričajo, da to ni konec sveta, pač pa začetek novega življenja. Ja res se bo treba marsičemu odpovedati, toda živi so. Prav tako dobijo tudi svojci napotke o obnašanju, naj slabše je, če se vedno omenja rak, živeti je treba normalno naprej. Vse to pa seveda, če prizadeti na to pristanejo, kajti vsiljevanje nečesa je najslabše.

Inštitut se ni ustavil pri tem. Ima izjemne projekte in prav tako izjemne posameznike, ki se izredno trudijo in tudi te projekte oživijo. Nihče ne ve, da pri tem podarijo svoj čas, darujejo znanje in tudi zanemarijo svojo družino, ki jih seveda razume in to vse v dobrobit bolnikov in pa tudi svojcev.

Inštitut v pomoč bolnikom z rakom daje na razpolago tudi razne publikacije, verjetno vam je že znano, da obstaja telefon ONKOFON, kjer se lahko pogovarjate o svojih problemih, ter še več drugih publikacij za ozaveščanje o tej bolezni. Da ne pozabimo revijo OKNO, kjer so razgovori z zdravniki za razne vrste raka in tu iz prve roke lahko dobijo vse odgovore.

Bolniki, nikar ne obupajte, je mnogo organizacij in mnogo prostovoljcev, ki vam bodo pomagali premagati prve korake pri vaši bolezni in vam pokazali pot, ki je lahko tudi lepa in včasih še lepša, saj spoznate stvari, za katere ste prej mislili, da so samoumevne.

Ste se kdaj ustavili in opazovali čebelo, ko nabira nektar, verjetno ne, samoumevno vam je bilo, da nam daje med, ste kdaj poduhali drobno rožico na travniku, ne verjamem, vedeli ste samo, da nekaj cveti. Vse to vam je sedaj dano pogledati z drugačnimi očmi in videti lepoto, ki je do zdaj niste.

Življenje je lepo.

E. C.