Galerija Božidar Jakac: Duba Sambolec - Uničenje/Singularnost

17.9.2024 | 09:20

V Galeriji Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki bomo v petek, 20. septembra 2024, ob 19. uri, odprli občasno razstavo Duba Sambolec: Uničenje/Singularnost.

Kustos razstave: Miha Colner

Trajanje razstave: 21.9.2024 – 9.2.2025

O razstavi:

Razstava z naslovom Uničenje/Singularnost v nekdanji samostanski cerkvi GBJ predstavlja celostno delo umetnice Dube Samobolec, ki se tako odziva na eno izmed (še vedno) grozečih nevarnosti sodobnega časa – globalni jedrski spopad. Umetnica s prostorsko postavitvijo, prilagojeno specifičnemu ambientu razstavišča, naslavlja nevarnosti nakopičenih vojaških arzenalov, ki vključujejo zajetno količino orožja za množično uničevanje. Pri tem se navezuje na vplivno delo Daniela Ellsberga z naslovom The Doomsday Machine: The Confessions of a Nuclear War Planner (2017), ki iz prve roke pripoveduje o nevarnostih totalne jedrske vojne v 50. in 60. letih 20. stoletja.

Čeprav se je ljudski strah pred uničujočim jedrskim spopadom v preteklih desetletjih dodobra polegel, je v zadnjih nekaj letih v luči različnih konfliktov ponovno postal del javnega diskurza in s tem stvarna grožnja. Ta strah je v 21. stoletju pridobil še dodatne kontekste, ki so v veliki meri povezani z vse večjo kompleksnostjo globalnega tehnološkega, industrijskega in militarističnega kompleksa. Danes se zdi, da človeštvo obvladuje neka vseprisotna sila, ki poseduje potencial vsesplošnega (samo)uničenja planeta, bodisi zaradi uporabe sodobnih orožij za množično uničevanje, bodisi zaradi možnosti samouničenja zavoljo tektonskih klimatskih sprememb, ki jih postopoma, a vztrajno povzroča nebrzdana človeška aktivnost na planetu. S svojo instalacijo Uničenje/Singularnost (2017-2020) Sambolec neposredno in angažirano naslavlja uničujoče instinkte peščice ljudi na vplivnih položajih v politiki in vojski, pri tem pa svoj narativ gradi z objekti in njihovimi medsebojnimi prostorskimi odnosi, kamor aktivno vključuje publiko, ki tako postane enakovreden in aktiven člen celostne postavitve.

„Pričujoča razstava umetnice Dube Sambolec premierno predstavlja njeno novejše delo, ki ga je snovala in izvajala v preteklih sedmih letih. Z njim se morda bolj kot kadar koli prej neposredno nanaša na konkretno družbeno problematiko, ki zadeva prav vsakogar, čeprav jo predstavlja v značilno ambivalentni luči in vsebinsko dokaj odprti formi. Umetnost je lahko kompleksna izrazna oblika, ki od publike često zahteva dobršno mero cerebralne investicije, hkrati pa pušča odprto pot najrazličnejšim kontekstualizacijam in interpretacijam. Razstava Uničenje/Singularnost tako predstavlja njen pogled na enega (še vedno!) najbolj perečih vprašanj sodobnega časa, rabo in zlorabo jedrske energije v vojaške namene, pri tem pa odstira plejado eksistencialnih vprašanj posameznika in celotne človeške vrste. /... / Jedrska tehnologija in energija predstavljata arhetipsko pomensko protislovje: na eni strani posedujeta neizmeren potencial uničenja življenjske sredine in civilizacije, na drugi strani pa ponujata rešitev za nekatere najbolj akutne in pereče težave človeštva – potrebo po pridobivanju velikih količin energije brez sežiganja fosilnih goriv, ki proizvajajo škodljive izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. V luči trenutne klimatske krize oziroma pospešenega globalnega segrevanja, je jedrska energija ponovno postala alternativna zelena energija, ki bi lahko pomagala pri bliskovitem razogličenju planeta. V knjigi Svetla prihodnost (2020) avtorja Joshua S. Goldstein in Staffan A. Qvist pišeta o nujnosti prehoda na električno energijo, pri čemer se zanašata na jedrske elektrarne, saj so le-te trenutno edine, ki lahko zagotovijo dovolj moči, ki je obnovljivi viri še več desetletij ne bodo zmogli. Pri tem poudarjata, kako razširjeno in napačno je enačenje jedrske energije z jedrskim orožjem.“

Iz spremnega besedila Mihe Colnerja: Uničenje ali rešitev

O umetnici:

Duba Sambolec (1949) je umetnica, ki deluje v različnih umetniških disciplinah in medijih, kot so multimedijska instalacija, kiparstvo, risba, kolaž, video in performans. V obdobju 1992-2012 je bila profesorica umetnosti in vodja kiparskega oddelka na Akademiji za likovno umetnost v Trondheimu in profesorica dodiplomskega študija na Nacionalni akademiji za umetnost v Oslu, Norveška. Leta 1985 je razstavljala na 18. bienalu v São Paulu v Braziliji, kamor jo je povabil selektor Peter Tjebes, leta 1988 pa je na povabilo so-kuratorja Dieterja Ronteja predstavila svoje delo na Apertu ’88, mednarodni razstavi v sklopu 43. beneškega bienala. V svoji izrazito interdisciplinarni in nenehno razvijajoči se praksi se ukvarja z vprašanji formalnih in tradicionalnih meja umetniškega dela ter z aktualnimi eksistencialnimi in političnimi vprašanji sodobnih družb. Živi in deluje v Ljubljani.

http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=author&id=33&lang_pref=en

Fotografije:

1. Duba Sambolec, Daniel Ellsberg: The Doomsday Machine. Confessions of a Nuclear War Planner, Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

2. Duba Sambolec, Nuklearni nogomet, Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

3. Duba Sambolec, Cona Y - Čistilec, Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

4. Duba Sambolec, Drevo, Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

5. Duba Sambolec, Stroj s protokolom za uničenje (detajl), Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ

6. Duba Sambolec, Singularnost (detajl), Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

7. Duba Sambolec, Bunker, Uničenje / Singularnost, 2017-2020. Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ.

Galerija Božidar Jakac
Muzej moderne in sodobne umetnosti

Galerija