DL: Urejanje brežin - Za zasebna zemljišča so odgovorni lastniki

15.10.2024 | 13:30

Urejanje brežin si delita HESS in Infra – Pristojnosti določa koncesijska pogodba – V normalnih razmerah večino nalog opravlja HESS, ob poplavah pa Infra, vendar le na državnih zemljiščih

Ko je voda v strugi, za vse, kar se dogaja s spodnjo Savo, skrbi HESS  skladno s koncesijsko pogodbo. Na sliki Sava v Sevnici. (Foto: D. S.)

Ko je voda v strugi, za vse, kar se dogaja s spodnjo Savo, skrbi HESS skladno s koncesijsko pogodbo. Na sliki Sava v Sevnici. (Foto: D. S.)

Andraž Hribar, vodja službe za gradbeništvo in okolje pri HESS

Andraž Hribar, vodja službe za gradbeništvo in okolje pri HESS

Po vsakem obilnejšem deževju, ko Sava na svoje brežine, pod mostove in še kam nanese kopico vejevja in drugega plavja, tudi smeti, se pojavijo vprašanja, kdo je dolžen vzdrževati, čistiti, urejati, kositi brežine reke. Odgovornost posameznih služb na spodnji Savi, to je na okoli 40 kilometrih od HE Vrhovo do HE Brežice, širši javnosti namreč ni povsem jasna.

Glede na koncesijsko pogodbo si to nalogo delita koncesionar HESS in Infra kot operativni izvajalec gospodarske javne službe v imenu Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). O tem, kaj so čigave pristojnosti, smo povprašali Andraža Hribarja, vodjo službe za gradbeništvo in okolje pri HESS. Na podlagi koncesijske pogodbe z državo HESS vzdržuje spodnjo Savo pri normalnem toku rek. Torej, ko je voda v strugi, HESS skrbi za vse, kar se dogaja s Savo, poenostavljeno pojasni Hribar. »Ves čas spremljamo reko in skrbimo, da teče normalno, da ne prestopa bregov, da ne prihaja do posebne erozije, odlaganja sedimentov ali nanosov. Merimo pretoke in vrsto drugih parametrov, izvajamo monitoringe. Vse to je predpisano in mi sami načelno ne moremo delati nič po svoje,« pojasnjuje Hribar. »Res pa je, da zakon ne predpisuje vsega. Tako izvajamo še kakšne dodatne meritve ali monitoringe, predvsem za to, da vemo, da je vse v redu z naravo.«

TESNO SODELOVANJE Z INFRO

Tudi ob morebitni škodi pri normalnem toku reke je družba HESS tista, ki je dolžna zadevo sanirati. »Na primer, kakšna manjša erozija ali pa kakšno previsoko drevo, ki se zruši – takšne stvari uredimo mi,« pravi Hribar. HESS skladno z zakonom v državni proračun plačuje vodno dajatev, ki se zbira v skladu za vode, ta pa je med drugim vir države za sanacijo škode po poplavah.

V izrednih razmerah, kot so poplave, pa je stvar drugačna. Ko torej reka prestopi strugo, pa to ni več odgovornost HESS, ampak države oziroma Direkcije za vode, ki ima za to koncesionarja. Na spodnji Savi je to Infra. »Po lanskih poplavah, na primer, je škodo, ki je nastala na pretočnih akumulacijah – bilo je nekaj zdrsov zemljine, nekateri manjši prepusti so se porušili in podobno – sanirala Infra, HESS pa je v takšnih dogodkih zadolžen za energetske objekte ter področje, določeno s koncesijsko pogodbo.«

Kot ob tem dodaja Hribar, pa se je ob nastopu visokih vod vendarle potrebno zelo hitro odzvati. »Takrat ne gledamo, kaj je čigava pristojnost. Ko je, na primer, neki podvoz, ki ga ljudje vsak dan uporabljajo, popolnoma zabit z naplavinami, takrat ne razpravljamo, kaj je čigavo, ampak se takoj lotimo dela. Ko je najbolj kritična faza rešena, skupaj z Infro analiziramo škodo, pogledamo razmejitve in vsak gre nato reševat 'svoje' stvari. Skratka, z Infro tesno sodelujemo.«

KOŠNJA DVAKRAT LETNO

Kako pa je z naplavinami, ki ostanejo po visokih vodah? »Zemljišča znotraj struge oziroma vodne linije so stvar HESS in tudi vse tisto, kar reka odloži v svoji strugi, od nanosov do raznega vejevja. Zemljišča zunaj struge, torej poplavno območje reke Save, pa je stvar države in ga počisti Infra. Toda državnih zemljišč je malo, večina je občinskih ali zasebnih in je zanje odgovoren vsak posamezen lastnik. Ljudje nas kličejo, toda žal, naplavine na svojih zemljiščih so dolžni očistiti sami.«

Krajane vzdolž Save pa zelo moti tudi nepokošena trava. Mnogim se zdi, da so brežine velik del leta zaraščene in da bi jih morali odgovorni kositi pogosteje. Toda zadeva je nekoliko kompleksnejša, odgovarja Hribar. »Mi smo zavezani določbam države, ki med drugim pravijo, da moramo skrbeti za naravo in biotsko raznovrstnost, čebele in druge opraševalce. Seveda želimo delati z roko v roki z lokalnimi skupnostmi in skrbeti, da bo ljudem ob reki prijetno. Toda hkrati moramo skrbeti tudi za ekosistem in slediti navodilom stroke, kar pa ljudem ni vedno všeč. Po pravilih se tako kosi dvakrat letno.« Izjeme so manjša območja, na katerih ima lokalna skupnost poseben interes, na primer igrišča, rekreacijske površine in podobno. Tam opravijo tudi izredne košnje.

AMBROZIJA IN DRESNIK – MISIJA NEMOGOČE

Spet druga zgodba so tujerodne vrste, kot sta ambrozija in dresnik, ki sta strahotno trdoživa in odporna. »Zdi se sizifovo delo. Mi skrbimo za obrečni pas, na drugi strani pa je, na primer, zemljišče, ki ga nihče ne spremlja, ambrozija in dresnik pa tam veselo rasteta. Trudimo se po naših močeh, toda standardov ravnanja s tujerodnimi rastlinskimi vrstami v Sloveniji ni. Sledimo priporočilom in skušamo širjenje ambrozije in dresnika čim bolj zmanjšati, zatreti pa ju žal ni mogoče.«

Članek je bil objavljen v avgustovski tiskani številki Dolenjskega lista

Dragana Stanković

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava