DL: Naša naravna dediščina - Majhna čipkarka, velike težave

8.12.2024 | 12:45

Od leta 2016 je Slovenija »bogatejša« za še eno tujerodno živalsko vrsto, hrastovo čipkarko (Corythucha arcuata). Prvič je bila zaznana pri Brežicah, v nekaj letih pa se je razširila po vsej državi. Mali nebodigatreba je v primerjavi s svojim gostiteljem hrastom miniaturen, a njegova moč se skriva v številnosti. Prehranjuje se z drevesnimi sokovi iz listov, poleg hrastov pa se loti tudi drugih listavcev. Letošnje izjemno toplo leto je bilo za čipkarke očitno zelo ugodno, saj so se zelo namnožile, posledično pa so s svojim »popivanjem« na spodnji strani hrastovih listov povzročile predčasen prihod jeseni za hraste. Že sredi poletja smo tako z zaskrbljenostjo opazovali rumenorjave krošnje hrastov, ki so izstopale iz zelene kulise gozdov.

Hrastova čipkarka z ličinko (Foto: Gilles San Martin)

Občasna povečana prisotnost čipkarke hrastov ne ogroža, čeprav jih ovira, zmanjšuje pa njihovo vitalnost in rast. Če se pojavlja več let zapored, še posebej v kombinaciji z drugimi motečimi organizmi in neugodnimi vremenskimi razmerami, pa lahko povzroči hiranje in odmiranje hrastov. Hrasti so zelo pomemben gradnik slovenskih gozdov v ekološkem in tudi ekonomskem smislu. Če bi začeli množično propadati, bi to občutili veliko bolj neposredno kot učinke večine invazivnih vrst, ki se v zadnjih desetletjih širijo k nam.

Pri tem se sprašujemo, ali kljub vsemu posvečamo premalo pozornosti omejevanju vnosa in širjenja invazivnih vrst. Obenem pa z nebrzdanimi posegi v naravo slabimo odpornost ekosistemov in vrst proti novim prišlekom.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Peter Železnik, Zavod RS za varstvo narave