Belokranjci na slovenski obali
Strunjanski polotok združuje na eni strani veliko naravnih značilnosti slovenske obale na drugi pa tudi take, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. V Strunjanu najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja v Sloveniji, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline pri nas, najsevernejše soline na Jadranu ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo.
Vse to je botrovalo odločitvi, da se je Javni zavod Krajinski park Kolpa odločil letos popeljati svoje sodelavce na strokovno ekskurzijo (kot zaključni del izobraževalnih aktivnosti v letu 2011) v Krajinski park Strunjan. Ta je bil razglašen leta 1990 z odlokoma občin Piran in Izola, v letu 2004 pa ga je nadomestila Uredba Vlade RS. Območje parka obsega celoten Strunjanski polotok od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka, vključno z 200 -metrskim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, solinami in laguno Stjužo.
Obiskovalec najprej opazi Strunjanski dvostranski pinijev drevored, ki je najbolje ohranjen drevored na območju Slovenije. Ko je bil zavarovan kot naravni spomenik je obsegal 117 dreves, vendar je bila ena od pinij izruvana v neurju leta 2008. Strunjanska laguna Stjuža je nekoč služila kot ribogojnica in na italijanski obali še vedno najdemo podobne ekstenzivne ribogojnice.
Strunjanske soline so po obsegu veliko manjše od Sečoveljskih solin, a še vedno v uporabi za pridelovanje soli. Tretje slovenske soline, ki so bile v Luciji so trajno izgubljene, saj so jih zasuli in na njih zgradili naselje.
Tudi s kulturnimi znamenitostmi je KP Strunjan bogat. Nad dolino Borgola je cerkev Marijinega Prikazovanja, pomemben cilj romarjev; ob njej pa frančiškanski samostan. Nad cerkvijo, na samem robu klifa stoji visok kamnit križ. Ustno izročilo pravi, da je križ priča čudeža, ki se je zgodil pred mnogimi leti na Veliko mašo (Veliki šmaren) 15. avgusta. Takrat naj bi se v viharju, ki je grozil ladjam v zalivu, na vrhu strunjanskega hriba prikazala Marija. Morje se je ob njenem prikazovanju v trenutku umirilo in mornarji so bili rešeni. V zahvalo za rešitev so domačini postavili križ, ljudje pa pripovedujejo, da so okrog križa sledovi kamnitih stopinj in solza, ki jih je izjokala Marija, da bi rešila mornarje. Mesto, na katerem je postavljen strunjanski križ nudi obiskovalcu tudi izjemen pogled na Mesečev zaliv in ves Tržaški zaliv.
Poleg osrednjega dogodka – »Dnevov kakija« - so si udeleženci ekskurzije ogledali zavarovano območje KP Strunjan pod vodstvom direktorja mag. Marka Starmana in naravovarstvene nadzornice Alenke, pa tudi Akvarij v Piranu.
Povratek domov je bil kronan z obiskom cerkvice Svete Trojice v Hrastovljah. Cerkev ima znamenite freske – najbolj je poznana po Mrtvaškem plesu, ki nam pove, da smo pred smrtjo vsi enaki in ji tudi nihče ne more uiti. Sicer pa je celotna cerkev poslikana s prizori iz Stare in Nove zaveze, z namenom, da bi nepismenim vernikom pred stoletji ko je bila poslikana, približala prizore iz Svetega pisma.
Prihodnje leto pa bodo, tako kot vsako leto, deležniki Krajinskega parka Kolpa obiskali drugo zavarovano območje in spoznavali naravne vrednote, kulturne spomenike in v pogovoru z domačini iskali vzporednice z domačim okoljem.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
