DL: Jernej Kavšek o orhidejah v Beli krajini

3.8.2012 | 12:05

Fuksova prstasta kukavica (iz arhiva J. Kavška)

Jernej Kavšek (Foto: M. B.-J.)

Osjeliko mačje uho (Iz arhiva J. Kavška)

Konjiček Jerneja Kavška, agronoma in mag. ekonomije iz Črnomlja, ki pa zdaj živi v Ljubljani, so že desetletje orhideje. Njegovo delo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ni povezano s kukavičevkami ali bolj moderno z orhidejami, a ko se je še kot študent agronomije podrobneje seznanil z njimi, so ga tako rekoč zasvojile. Morda tudi zato, ker so delček tropskega sveta v naši klimi, saj jih večina od 24.000 vrst raste v tropskih predelih.

V Evropi je le približno 400 vrst orhidej, v Sloveniji pa okrog 90, a Kavšek je  prepričan, da jih bo čez desetletje gotovo čez 100, ker vedno odkrivajo nove. Ker so zelo prilagodljive, rastejo skoraj povsod. Vendar pa že majhna sprememba lahko pomeni izumrtje vrste. Posebej občutljive so na spremembe v življenjskem prostoru, kot so izsuševanje zamočvirjenih travnikov, gnojenje z dušikom ter opuščanje košnje. Zato so tudi ene najbolj ogroženih družin.

Jernej se je navdušil nad orhidejami tudi zato, ker so najvišje razvite rastline in v eljajo za primate med rastlinami. Kot je dejal na nedavnem predavanju v Adlešičih, pa jih je ravno prav za sprehode in iskanje. Glede sprehodov bi bil morda kdo tudi razočaran, ker je marsikdaj treba prehoditi 10 kilometrov, da jih najdete.

A Jernej kot Belokranjec ne more iz svoje kože, zato posebno pozornost namenja  orhidejam v Beli krajini. Kot je ugotovil do zdaj, jih je največ v Žuničih, Starem trgu in na Gačah, seveda pa morajo biti travniki suhi in redno pokošeni, torej vsaj enkrat na leto. Nekaj vrst pa jih raste tudi po gozdovih in v močvirnatem svetu.

»Pravijo, da v Beli krajini raste okrog 45 vrst orhidej, meni pa jih je do zdaj uspelo  najti 33. Še posebej sem ponosen na jadransko smrdljivo kukavico, ki ima duh po kozah. Pred 40 leti so jih še našli pri Vinici, potem pa jih v Beli krajini ni bilo več zaslediti. V Halozah pa so jih našli in prav zaradi tega so Haloze zdaj hit. V Sloveniji rastejo še na Primorskem. A meni ni dalo miru, in odpravil sem se jadransko smrdljivo kukavico iskat v okolico Vinice. Po dolgih urah hoje mi jo je uspelo najti in to je zdaj moja največja trofeja,« je zadovoljen Kavšek. Morda je od jadranske  smrdljive kukavice še bolj redka greuterjeva močvirnica, ki jo je našel v bukovem gozdu pod Mirno goro. Med kukavičevkami iz Bele krajine je omembe vreden tudi jajčastolistni muhovnik, ki sicer ni atraktiven in je zaradi zelenih cvetov težko  opazen, vendar pravijo, da ga uporabljajo za zdravila proti aidsu.

Seveda pa si Jernej ni mogel kaj, da ne bi omenil po svetu najbolj popularne  orhideje vanilije. Gre za plezalko, ki je manj razvita, in če želijo dobiti dovolj strokov, iz katerih pridobivajo najdražjo začimbo na svetu, jo morajo ročno opraševati.

Kavšek pravi, da bo, ko bo v Beli krajini našel vse orhideje, iskal nova rastišča že  znanih. »Ljubiteljem in poznavalcem divjih orhidej, ki smo se v Sloveniji združili v društvo Nigritella, ne bo nikoli zmanjkalo dela. Poleg belokranjskih rad odkrivam tudi kukavičevke po Sloveniji. Nekatere bomo verjetno kmalu našli tudi v Beli krajini, nekaterih, na primer murke, po katerih smo društvu dali ime, pa nikoli,« je povedal Kavšek, ki ljudem svetuje, naj orhideje, ki so prepoznavne predvsem po šestih različno oblikovanih cvetnih listih, občudujejo zgolj v naravi in naj jih ne presajajo, ker jih naslednje leto ne bo več. Sicer pa so vse orhideje zaščitene in jih je prepovedano tudi trgati, razen za posebne namene in z dovoljenjem.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2012.

M. Bezek-Jakše