arhiv; B. D. G.

##IMAGE-3825799##

V komentarju z naslovom »Zdaj nas skubijo še z dimnikarji« (na spletnem portalu www.lokalno.si objavljen z datumom 3.2. 2014) je zapisanih več neresnic v zvezi z zakonodajo, ki ureja izvajanje javne dimnikarske službe. Avtor komentarja se pritožuje nad zakonom, ki naj bi čez noč uvedel novo obveznost čiščenja dimnikov. Bralce seznanjamo, da je bila najnovejša sprememba zakonov s predpisano pogostnostjo izvajanja dimnikarskih storitev sprejeta leta 2004, prejšnja pa leta 1974. Po zakonu iz leta 1974 je bilo za kurilne naprave na trdna goriva, ki so v uporabi vsak dan, obvezno čiščenje dimnikov vsak mesec. Zakonodaja iz leta 2004, ki je veljavna še danes, je to obveznost zmanjšala. Tako je za t.i. male kurilne naprave na trdna goriva, ki so v redni uporabi, čiščenje dimnikov obvezno na 2 meseca v kurilni sezoni oz. 4x letno, za kurilne naprave na biomaso 2x letno, in za kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo 1x letno. Pri slednjih je treba 1x v sezoni izvesti meritve dimnih plinov. Vse kurilne naprave je treba 1x letno pregledati.

Avtor se v komentarju sprašuje tudi, ali treba dimnikarsko službo izvajati kot obvezno, saj bi prebivalci bodisi sami izvajali dimnikarske storitve ali pa bi sami poskrbeli za njihovo izvedbo. Z avtorjevim stališčem ne želimo polemizirati, sprašujemo pa se, kaj bi se zgodilo, če bi z istimi argumenti predlagali npr. ukinitev obveznega vozniškega izpita, tehničnih pregledov avtomobilov, omejitev hitrosti na cesti, omejitev uživanja alkohola pred ali med vožnjo, obvezne uporabe zimske opreme, prepovedi kajenja, obveznega cepljenja itd. Ali bi bila naša življenja v skupnosti enako varna s predpostavko, da smo (po njegovem mnenju) ljudje dovolj zavedni, da bi za tehnično brezhibnost avtomobilov poskrbeli sami, da bi vozili samo trezni, s primerno hitrostjo itd.

Dimnikarska služba je po zakonu že stoletja obvezna, saj neizvajanje dimnikarskih storitev z veliko verjetnostjo slej ko prej pomeni nesrečo, katere posledica je najmanj materialna škoda, če ne še kaj hujšega. Hkrati pa lahko posameznik z zavrnitvijo dimnikarskih storitev povzroči tudi splošno nevarnost za ostale stanovalce oz. prebivalce. Zato so dimnikarska podjetja dolžna uporabnike, ki te storitve odklanjajo, prijaviti na inšpekcijo, ta pa jih lahko kaznuje. Vse razvite države na svetu in tudi v Evropi imajo dimnikarsko službo večinoma urejeno tako, da je njeno izvajanje obvezno in nadzorovano.

Ne glede na predpise se je potrebno vedno zavedati, da nas le redno izvedene dimnikarske storitve varujejo pred dimniškimi požari in pred zastrupitvami z dimnimi plini, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljivosti na pečeh, dimnikih ali zračnikih. Hkrati pa pomagajo tudi k bolj učinkoviti rabi energije in z zmanjšanjem emisij varujejo naše okolje in zdravje.

S spoštovanjem.