DL: Za dodatnega zdravnika ne dobijo soglasja

17.9.2023 | 18:30

Tomaž Ramovš

Mitja Mataln

Občina Šentrupert bi rada razpisala še eno koncesijo na področju splošne in družinske medicine – Zatika se pri soglasju ZZZS – ZD Trebnje pozdravlja morebiten prihod še enega zdravnika v Šentrupert, kjer že dobro leto deluje zdravnik Mitja Mataln

V Šentrupertu so si dolgo časa prizadevali, da bi tudi v njihovi občini dobili zdravstveno postajo. Lani so prek podeljene koncesije le prišli do zdravnika, ki je začel delati v začetku maja. Po besedah župana Tomaža Ramovša imajo zdaj možnost, da v kraj pripeljejo še enega zdravnika, vendar se zatika pri pridobitvi soglasja za razpis nove koncesije.

»Enako kot za razpis prve koncesije smo tudi tokrat na novomeško območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki financira program, oddali vlogo za pridobitev soglasja. Pričakovali smo pozitiven odgovor, a naša vloga je bila zavrnjena, kar nas je presenetilo, čeprav je imel ZZZS možnost podeliti tako imenovani tim. Njihova obrazložitev je bila, da je naše območje dobro pokrito s splošnim zdravnikom, medtem ko je drugod situacija precej slabša,« pove Ramovš.

Prihod še enega zdravnika v Šentrupert bi po njegovem mnenju pomenil pridobitev za celotno Temeniško in Mirnsko dolino. »Blizu upokojitve sta zdravnici v sosednjih občinah Mirna in Mokronog - Trebelno, vsi pa vemo, kako težko zdravstveni domovi pridejo do novih zdravnikov,« še dodaja Ramovš.

NAD SLOVENSKIM POVPREČJEM

Z novomeške območne enote ZZZS so za Dolenjski list povedali, da pri podajanju soglasja za razpis koncesije zasledujejo načelo zagotavljanja enakomerne dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, na spletni strani zavoda pa so objavljeni tudi podatki o preskrbljenosti prebivalstva z zdravstvenimi storitvami. »Iz teh podatkov je razvidno, katera območja oz. izpostave območnih enot ZZZS so z zdravstvenimi storitvami preskrbljena nad slovenskim povprečjem ali pod njim. Po podatkih o preskrbljenosti prebivalstva z zdravstvenimi storitvami za ambulanto splošne oz. družinske medicine in otroško-šolskega dispanzerja ima izpostava Trebnje, v okviru katere se nahaja tudi občina Šentrupert, nadpovprečno preskrbljenost z navedenimi programi (indeks preskrbljenosti 106,59 glede na slovensko povprečje),« je pojasnila vodja OE Novo mesto ZZZS Mira Repar.

Mira Repar

Prednost imajo območja, ki imajo preskrbljenost z zdravstvenimi storitvami pod slovenskim povprečjem. Po njenih besedah sta za doseganje enakomerne dostopnosti do storitev ambulant splošne oz. družinske medicine na njihovem območju do novih programov bolj upravičeni izpostavi Novo mesto (indeks preskrbljenosti znaša 94,73) in Črnomelj (93,33).

Reparjeva ob tem izpostavi, da ima koncesionar v Šentrupertu blizu tisoč opredeljenih pacientov, kar v Sloveniji predstavlja le 53 odst. povprečja opredeljenih na tim. »Na območju ZZZS, izpostave Trebnje, je mogoče opredeljevanje zavarovanih oseb pri petih zdravnikih splošne oz. družinske medicine, med drugimi tudi pri koncesionarju v občini Šentrupert, in pri enem zdravniku pediatru. Torej tudi iz tega naslova nimamo podlage, da bi mogočo širitev programa usmerili v občino Šentrupert, ob tem, da obstajajo na območju ZZZS OE Novo mesto okolja oz. občine, v katerih je preskrbljenost s programi splošne dejavnosti tako nizka, da zavarovane osebe nimajo možnosti izbire osebnega zdravnika,« še dodaja Reparjeva.

Občina Šentrupert mora za razpis koncesije pridobiti tudi soglasje Ministrstva za zdravje, ki naj bi bilo po besedah Ramovša temu naklonjeno. Na ministrstvu nam tega izrecno niso potrdili, iz njihovega odgovora pa lahko razberemo, da mora občina najprej pridobiti soglasje ZZZS. Tega se v Šentrupertu zavedajo, zato bodo postopek ponovili.

POZDRAVLJAJO MOREBITEN PRIHOD ZDRAVNIKA

Na ministrstvu so še pojasnili, da se koncesija lahko podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oz. če ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Občina Šentrupert se je že pred razpisom prve koncesije večkrat obrnila na Zdravstveni dom (ZD) Trebnje, ali bi lahko tudi v Šentrupertu zagotovili splošnega zdravnika, s čimer bi občanom omogočili lažji dostop do osnovnih zdravstvenih storitev, a jim zaradi pomanjkanja kadra niso mogli ugoditi. Tudi tokat so se obrnili nanje in dobili podoben odgovor.

Karmen Lukše

Direktorica ZD Trebnje Karmen Lukše pozdravlja morebiten prihod še enega zdravnika v Šentrupert. »To bi za naš zavod pomenilo tudi veliko razbremenitev naših zdravnikov – v ZD Trebnje trenutno zagotavljamo osebnega zdravnika za 1.210 prebivalcev Šentruperta – pa tudi v smislu razbremenitve pri zagotavljanju zdravnika za delo v nujni medicinski pomoči oz. dežurni službi. Če Občina Šentrupert ne bo uspela zagotoviti pogojev za delovanje zdravnika, ga z veseljem povabimo tudi v naš kolektiv,« pravi Lukšetova.

BOLJE PREPREČITI POŽAR KOT GA GASITI

V Šentrupertu dobro leto deluje zdravnik Mitja Mataln. Po njegovih besedah se je pokazalo, da je bila potreba po družinskem zdravniku v občini velika. Opredeljenih imajo okoli tisoč pacientov, vsak dan pa vpišejo še kakšnega novega. Tudi on pozdravlja namero občine, da podeli še eno koncesijo za splošnega zdravnika. »Občina Šentrupert glede na število prebivalcev dolgoročno potrebuje dva zdravnika družinske medicine, če želi pokriti vse potrebe. Zelo kmalu se lahko zgodi, da se ob upokojitvi zdravnic v sosednjih občinah Mirna in Mokronog - Trebelno vsi pacienti ne bodo več mogli vpisati v svojih trenutnih ambulantah, saj novi zdravniki ne bodo dolžni vpisovati več kot 1.895 glavarinskih količnikov. To bi lahko pomenilo, da bodo številni pacienti ostali brez zdravnika, in samo teh pacientov bo več kot za eno dodatno polno ambulanto družinske medicine. To pa sta ambulanti, v katerih so v veliki meri še vedno opredeljeni občani Šentruperta, in pritiski pri iskanju novega osebnega zdravnika bodo upravičeno v prihodnjih letih zelo veliki. Moja ambulanta pa bo v tem času tudi gotovo že polna. Vsekakor je vsak požar bolje preprečevati kot ga pozneje gasiti. Veseli me, da občina ta problem naslavlja pravočasno, saj so se nam vsem nedavni prizori iz prestolnice zelo vtisnili v spomin,« še dodaja Mataln.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose