DL: Plesalec in pletar Jurij Žagar - Med otroki mu vedno zaigra srce

27.9.2023 | 14:40

Jurij s soplesalko je eden od treh »fantov« v skupini. (Foto: M. G.)

Jurij s soplesalko je eden od treh »fantov« v skupini. (Foto: M. G.)

Tako kot so poskočne noge, so tudi pridne Jurijeve roke – Certifikati za kakovost ličnih izdelkov – Viniško društvo upokojencev vsem za zgled

Geslo Ostati v srcu mlad že 25 let trdno povezuje tudi zagnane člane Društva upokojencev Vinica, ki so pred kratkim proslavili pomemben jubilej z rokodelsko razstavo in delavnico za otroke. Snidenje so z belokranjskim petjem in plesi popestrili tudi člani folklorne skupine tega društva, ki jo vodi Jurij Žagar iz Podklanca pri Vinici. Za soplesalce pravi, da so prijetna družba vselej humornih in predanih ljudi.

»Zelo radi se udeležujejo vaj, izven folklore se družimo na piknikih, hodimo na izlete, skupaj smo ob rojstnih dnevih, na obletnicah porok, zapojemo tudi na podoknicah. Kaj nam ostane drugega, kot da tudi tako popestrimo tretje življenjsko obdobje, ki je sicer zapolnjeno tudi z drugimi dejavnostmi,« jih pohvali energije poln Jurij. Število plesalcev, trenutno jih je 22, se ves čas spreminja, saj so to vendarle starejši ljudje, še največja težava pa je, kako pridobiti moške plesalce, s čimer imajo težave tudi mlajše folklorne skupine. »Letos smo nastopili na vseh večjih prireditvah v Beli krajini in bili za izvedbo povsod nagrajeni z daljšimi aplavzi občinstva. To nam je spodbuda, da še vztrajamo. O tem nobeden od nas ne dvomi,« pravi Jurij.

Tako kot so poskočne noge, so tudi pridne Jurijeve roke. Poleg folklore čili viniški upokojenec prosti čas ustvarjalno namenja tudi svoji drugi ljubezni, rokodelstvu. Pravi, da je v krajevni skupnosti veliko takih, ki znajo iz lesa, gline, protja in drugih materialov marsikaj lepega narediti, a se nekako bolj držijo zase. V zadnjih dveh letih se je kar trudil in mučil, da jih je le zbral okoli dvajset, ki so svoje stvaritve postavili na ogled ob proslavi, nekaj dni po tem pa še v Ljubljani, ob dnevu medgeneracijskega sožitja.

Jurij je tudi vodja rokodelskih delavnic, že 15 let pa poučuje druge. Njegova obrt je pletarstvo. Izdeluje izdelke iz leskovih viter, opleta steklenice in peharje, tretji njegov prepoznavni izdelek pa je iz koruznega ličja, kar je danes že prava redkost tudi v Beli krajini. »Sila težko koga dobim, da bi ga naučil tega pletenja,« potoži Jurij.

Za vse svoje izdelke ima pridobljen certifikat Obrtne zbornice Slovenije, na novo pa si je v okviru kolektivne blagovne znamke destinacije Belokranjsko pridobil certifikat za tri izdelke: pladenj za belokranjsko pogačo, ki se moderno imenuje pogačnik, pehar iz koruznega ličja za priročno steklenico vodohranko. A to ni vse. Na razpisu Zveze društev upokojencev Slovenije je z opleteno manjšo steklenico vodohranko prišel v krog rokodelcev, ki bodo za vlado izdelali protokolarna darila.

»Srce mi zaigra, kadar vidim nasmeške in žareče otroške obraze na delavnicah, kadar stvaritve odnesejo domov in rečejo: Mami, ati, jaz sem jih naredil na delavnici! To čutim kot plačilo za delo. Če bi le imeli vsaj malce več posluha za to tudi učitelji v šoli, da bi lahko stare obrti še naprej živele,« si želi zgovorni pletarski mojster Jurij Žagar.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava