DL: Zjutraj z obrabljenim kolkom v bolnico, popoldne z umetnim doma

29.9.2023 | 14:30

Ortoped Gregor Kavčič, vodja ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto (Foto: M. Ž.)

Miha Srebrnjak se je takoj po zamenjavi kolka postavil na noge in v istem dnevu šel domov. (Foto: SB Novo mesto)

Oddelek za ortopedsko kirurgijo Splošne bolnišnice Novo mesto, ki že vrsto let zaznava uspehe in dosežke, je konec preteklega meseca postavil še en mejnik v slovenskem zdravstvu. Vodja oddelka, priznani ortoped Gregor Kavčič, je opravil endoprotezo kolka (menjavo kolka) v okviru enodnevne obravnave. Miha Srebrnjak iz Smolenje vasi je bil v bolnišnico sprejet zjutraj na dan operacije in bil popoldne, manj kot deset ur po sprejemu v bolnišnico, že odpuščen v domačo oskrbo.

Pravi, da je zelo hvaležen dr. Kavčiču in celotni ekipi, ki je tako vrhunsko izpeljala vse skupaj in mu omogočila, da je tako hitro šel domov. »Po operaciji nimam nobenih težav, okrevanje poteka nad pričakovanji,« zadovoljno pove in doda, da je lahko kmalu po operaciji že brez bergel hodil na kratke razdalje. »Popolnoma sem zaupal dr. Kavčiču pa tudi izpolnil vse, kar mi je naročil pred operacijo, na primer, da okrepim mišice,« pristavi.

Da je za obravnavo s hitrim pooperativnim okrevanjem zaslužen celoten tim zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtk in administratork oddelka, ki drug drugega podpirajo in si pomagajo, poudari tudi njegov vodja Gregor Kavčič. »Osnovni pogoj je uigrana ekipa v operacijski sobi in na oddelku, vsi morajo obvladati celoten protokol zdravljenja.«

POSPEŠENO OKREVANJE

Dr. Kavčič pojasni, da ni šlo za neko novo operacijo; menjavo kolka v Sloveniji izvajajo že okoli 50 let, novost pa je, za kar se v bolnišnici že vrsto let trudijo in za to prejemajo tudi nagrade, uvajanje programov pospešenega okrevanja. »Paciente poskušamo čim hitreje postaviti na noge in jih poslati domov, a ne, ker bi moral iti, ampak zato, ker je bila tako dobra zdravstvena oskrba, da je mogoče, da gre domov varno in zadovoljno. Temu sledimo že dolgo časa, tokrat pa je bila prva operacija v enodnevni bolnišnici,« poudari in za ilustracijo pove, da so, ko je on začel delati v bolnišnici pred kakšnima dvema desetletjema, pacienti v bolnišnico prišli dan pred operacijo, po njej tri dni strogo ležali in vstali šele četrti dan, domov pa so jih odpustili nekje dvanajsti dan.

»To, da gredo pacienti domov naslednji dan po operaciji, je pri nas že ustaljena praksa; seveda gre običajno za sicer zdrave, vitalne in motivirane paciente. Pogoje za odpust imamo zelo natančno opredeljene, in ko jih pacient izpolnjuje, gre lahko domov. To je lahko kmalu po operaciji ali pa peti dan, odvisno od pacienta. Tako mora biti bolečina znosna, rana mirna, torej, da iz nje ne teče, dobro splošno počutje, obvladanje hoje z berglami, tudi po stopnicah, in terapevtskih vaj …,« pojasni Kavčič, ki si je za cilj postavil, da bi program enodnevne oskrbe v prihodnosti postal nekaj povsem običajnega. »V šali to imenujem: 'Zjutraj z obrabljenim kolkom v bolnišnico, popoldne z umetnim doma.'. Mislim, da bi jih okoli polovice realno to zmoglo. Seveda je to odvisno tudi od starosti pacienta ter njegova siceršnjega zdravstvenega in fizičnega stanja pred posegom. Če so bili zelo slabi, imajo kakšne druge bolezni, skoraj nepokretni ali pa na invalidskem vozičku, ne moremo pričakovati, da se bo popoldne že postavil na noge,« pravi.

Umetni kolk (Foto: M. Ž.)

PRIPRAVE NA OPERACIJO IN ZAUPANJE

Da lahko dosežejo res tako hitro pooperativno okrevanje, je poleg že omenjenega pomembna tudi sama priprava na operacijo. Paciente o vsem dobro seznanijo že v ambulanti, dobijo podrobne obrazložitve in navodila, opravijo pregled pri anesteziologu, in če je vse tako, kot mora biti, jih napotijo še v »šolo«. »To je osrednji predoperativni dogodek, ki traja štiri ure. S pacienti, ki bodo na primer v naslednjih dveh tednih operirani, se pogovorijo fizioterapevtka ter diplomirana medicinska sestra in ortoped. Pomembno je, da se med osebjem in pacientom vzpostavi zaupanje, kar je eden osnovnih pogojev za hitro odpuščanje,« poudari.

Tudi sama operativna metoda, ki jo izvajajo pri menjavi kolka, omogoča hitro okrevanje. »Gre za minimalno invazivno menjavo kolka. To pomeni, da ga operiramo na način, da minimalno okvarimo okoliška tkiva, saj do njega pristopamo med mišicami. Sicer je več načinov, kako kirurg pride do kolka – lahko je od zadaj, s strani ali od spredaj. Zadnji način z minimalno invazijo uporabljamo pri nas. Ta metoda je sicer po svetu najmanj v uporabi, ker je težka in zahtevna, a je hkrati tudi edina, ki se razvija. Ko sem pred dobrimi desetimi leti začel to metodo menjave kolka, je po svetu tako delal le en odstotek ortopedov, zdaj pa jih je veliko več, kar posredno kaže, da je metoda dobra,« razloži vodja ortopedskega oddelka.

NENEHNO IZOBRAŽEVANJE

Ekipa v operacijski sobi je odlično uigrana, poudari Kavčič. (Foto: osebni arhiv)

Ortopedija je zadnjih deset let paradni oddelek novomeške bolnišnice. »Nenehno napredujemo in se strokovno izobražujemo. V slovenskem prostoru smo najbolj poznani po endoprotetiki, torej umetnih kolkih in kolenih, a vzgajamo nove ortopede; zdaj nas je skupaj s specializanti osem, tako da širimo tudi druga področja. Postali smo celovit ortopedski oddelek; zdaj operiramo tudi hrbtenico, rame, stopala,« zadovoljno pove. In postreže z nekaj podatki: leta 2019, torej pred obdobjem korone, so opravili več operacij endoproteze kolka in kolena kot mariborski klinični center, kmalu bi prehiteli celo ljubljanskega, prvo mesto pa seveda zaseda Valdoltra. »V bolnišnici naredimo krepko prek 1.000 umetnih sklepov letno, več kot polovica pacientov pa prihaja iz drugih regij.«

Po njegovem mnenju bi se lahko še širili in dosegali še boljše rezultate, a jih pestita pomanjkanje medicinskih sester in prostorska stiska, ki bo čez nekaj časa le še večja. »Lahko bi opravili še več operacij in skrajšali čakalne dobe, ki so se po koroni grozljivo podaljšale. Trenutno jih skrajšujemo, saj operiramo tudi popoldne in ob sobotah,« pojasni.

Tudi za uvajanje enodnevne bolnišnice oziroma zelo zgodnjega odpuščanja bolnikov v domačo oskrbo bi bilo nujno večje število medicinskih sester na oddelku. »V tujini se je ta koncept rodil zaradi ekonomskih razlogov, saj so ugotovili, da je oskrba pacientov v bolnišnici dražja kot pa strošek za plače osebja, čeprav ga je več. Z več zaposlenimi bi lahko na eni strani še hitreje in učinkoviteje poskrbeli za okrevanje bolnikov in njihov odhod domov, na drugi pa mi na oddelku intenzivneje delali. Veliko bi lahko naredili tudi že z uvedbo fleksibilnega delovnega časa za vse osebje,« še doda.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Žnidaršič