DL: Do kdaj suhe pipe? Del Mavrlena še brez pitne vode

3.10.2023 | 12:45

»Pri sosedi je starejši zalogovnik, v katerega lahko sprejmejo okoli šest kubičnih metrov deževnice, a mnoge hiše nimajo te možnosti,« pravi Srečko Grabrijan. (Foto: M. G.)

Kršena ustavna pravica – Čakajo na evropska sredstva in delež v občinskem proračunu – Plastenke in račune za prevoz vode v gasilskih cisternah bi odnesli na občino – Še 1,7 odstotka prebivalcev ni priključenih na javno omrežje

Območje Mavrlena, ki so ga do leta 1941 poseljevali kočevski Nemci, danes pa tu živi okoli 80 prebivalcev, je bogato z zalogami pitne vode, ki napajajo Belo krajino, a so nekatere tukajšnje hiše še vedno brez javnega vodovoda.

»Naše območje poselitve je glede na uredbo o oskrbi s pitno vodo dovolj veliko, da bi bilo lahko v celoti opremljeno z javnim vodovodom, saj nas je tukaj več kot 50. Zato menim, da smo upravičeni do vodovodnega omrežja do vsake hišne številke,« trdi Srečko Grabrijan, ki tako kot še kakih 15 sosedov živi v delu naselja brez vodovoda, nekaj sto metrov pod glavno cesto, po kateri že poteka glavna vodovodna cev. »Lastniki smo odkupili zemljo, postavili mejnike in na že vrisani trasi zagotovili vse potrebno za začetek gradbenih del in svoj priklop na omrežje. Kljub obljubam pa se stvari ne premaknejo. Vedno je izgovor, da ni dovolj denarja. Tako je bilo lani, ko so sprejemali občinski proračun, in enako je bilo tudi marca letos. Gre za odlašanje, a zakaj?« se potoži.

Nekaterim sosedom je v tej vročini že prekipelo. Tisti, ki imajo večje vodnjake, se lahko oskrbujejo z zalogami deževnice. Težave pa so pri novejših hišah z manjšimi zalogovniki. »Pitno vodo nam dostavljajo črnomaljski gasilci. Na mesec za cisterno porabim okoli 35 evrov, medtem ko sosedje, pri katerih v skupnem gospodinjstvu živijo štirje člani, porabijo najmanj 70 evrov, pri čemer ne štejemo številnih plastenk z vodo, ki jih kupujemo v prodajalnah. Sosed je pred dnevi malce šaljivo, a hkrati resno predlagal, da bi zaradi občinske neodzivnosti začeli zbirati prazno embalažo in račune ter jih skupaj odnesli na občino, če ne prej, pa zagotovo takrat, ko bodo obravnavali občinski proračun.«

Črnomaljska lokalna skupnost se dobro zaveda svoje dolžnosti zagotavljanja pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja vsem občanom. Kljub temu te pravice trenutno ne uživa okoli 1,7 odstotka prebivalcev, med njimi prebivalci naselij Špeharji, Hrib, Breg pri Sinjem Vrhu, Črešnjevec pri Dragatušu, zaselka Otok pri Vukovcih in naselij na vinorodnem območju, kot so Doblička Gora, Mavrlen, Stražnji Vrh in Rodine, kjer je oskrba s pitno vodo mogoča le na nekaterih območjih. Občina je že januarja lani na razpisu ministrstva za okolje in prostor prijavila gradnjo 644 metrov dolgega kraka vodovoda Mavrlen (pridobljeno je gradbeno dovoljenje) ter poleg tega še vodovod Knežina–Črešnjevec pri Dragatušu in vodovod za naselji Špeharji in Hrib. Na razpisu pa niso bili uspešni, saj so se, kot pravijo na občini, po pregledu vloge spremenila merila, zato jim ni uspelo pridobiti sredstev niti za vodovoda Špeharji in Hrib, čeprav je bil razpis prvotno namenjen ravno manjšim vodovodnim sistemom. Gradnja vodovoda brez državnega financiranja, zgolj s proračunskimi sredstvi, trenutno ni mogoča, nadaljnje gradnje bodo odvisne od uspešnosti na prihodnjih razpisih, so pojasnili pristojni v občinski upravi.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić