Čistili bomo jame v zaledju Radeščice pri Podturnu

2.2.2024 | 09:50

Jamarji Jamarskega kluba Novo mesto in Jamarskega kluba Krka to soboto, 3. februarja 2024, pripravljamo čiščenje podzemnih jam v zaledju Radeščice nad vasjo Podturn pri Dolenjskih Toplicah.

Že 24. januarja smo čistili štiri jame in divje odlagališče, zaradi velike količine odpadkov pa delo v dveh jamah nismo končali in bomo čiščenje nadaljevali to soboto. Ob osmih zjutraj se bomo dobili v Podturnu na parkirišču pri GG Podturn, potem pa bomo na deloviščih.

Čiščenja smo se lotili na pobudo investitorja Direkcije Republike Slovenije za vode (Ministrstvo za naravne vire in prostor), lotili čiščenje petih jamskih objektov v zaledju Radeščice, kratkega močnejšega potoka, ki izvira v Podturnu in se po nekaj kilometrih izliva v Krko.

Prva jama, v kateri še nismo končali čiščenja, je Brezno pri Pihalniku. Nahaja se dobra 2 kilometra od Podturna tik (2 metra od roba) ob cesti proti Bazi 20. Drug objekt pa je Brezno v ovinku višje v gozdu.

24. januarja 2024 smo čistili Brezno pri Pihalniku, Pihalnik, Brezno pri gradu Rožek, Brezno v ovinku ter divje odlagališče smeti pod gozdno potjo. Čiščenja se je udeležilo 29 jamark in jamarjev iz JK Novo mesto in JK Krka, delali pa smo v petih ekipah. Tri jame smo očistili v celoti, iz Brezna ob cesti pri Pihalniku in Brezna v ovinku pa smo odstranili približno dve tretjini odpadkov, tako da bomo čiščenje nadaljevali to soboto.

Naš član je tudi dr. Jure Tičar, vodja Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije in raziskovalec pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ki se s preučevanjem onesnaženih jam ukvarja že vrsto let, sicer pa sedaj vodi projekt z naslovom Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam, ki ga sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter ministrstvo za naravne vire in prostor.

za JK Novo mesto
Tomaž Bukovec

Zanimivosti:

(Zgodovina delovanja JK Novo mesto na področju čiščenja jam, zanimivosti o zaledju Radeščice, čiščenje 24. januarja 2024, onesnaženje slovenskih jam - dr. Jure Tičar)

Zgodovina delovanja JK Novo mesto na področju čiščenja jam

Jamarski klub Novo mesto  je eden izmed vodilnih slovenskih klubov za čiščenje podzemnih jam. Bistvo našega delu pa ni le iznos odpadkov, ampak organizirano in sistematično čiščenje v sodelovanju z lokalno skupnostjo in različnimi državnimi in drugimi organizacijami.

V preteklosti smo v sistematičnem evidentiranju onesnaženih jam in čiščenju najbolj ogroženih sodelovali z veliko večino dolenjskih občin. Eno najuspešnejših je bilo sodelovanje z občino Kočevje v projektu Life Kočevsko. Leta 2015 smo se skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) prijavili na razpis Občine Kočevje za izdelavo popisa onesnaženosti jam v okviru omenjenega projekta, naslednje dve leti pa smo skupaj z Društvom za raziskovanje jam Ljubljana sodelovali v čiščenju šestih jam (JK Novo mesto 4, DZRJL 2).

Leta 2022 smo člani JK Novo mesto in JK Krka v okviru projekta STOP smetem, ki ga je vodila občina Kočevje s partnerjema Javno komunalno podjetje Kočevje d.o.o. in Gozdarskim društvom Medved, očistili tri jame. Akcija je bila kot taka tudi poseben recept o tem, kako lahko lokalna skupnost skupaj s komunalnim podjetjem in jamarji  očisti z odpadki onesnažene jame  na svojem območju. Občina poskrbi za financiranje, komunalno podjetje za odpadke, jamarji pa očistimo jame. Zaradi zahtevnosti objektov in jamarskega dela smo praktično edini, ki lahko to delo opravimo, seveda razen v nekaterih izjemnih primerih.

Sicer pa JK Novo mesto aktivnosti okoli evidentiranja in čiščenja jam izvaja že več kot 35 let.  Že v zapisnikih raziskovanj (JZS) je rubrika glede onesnaževanja, člani  JK Novo mesto pa smo večji popis onesnaženih jam  izvedli že leta 1987 (Hudoklin, drugega pa 2002)  ter v različnih obdobjih organizirali številne čistilne akcije.  Že leta 2001 smo s finančno pomočjo Mestne občine Novo mesto opravil temeljit pregled onesnaženih jam v občini in predstavil njihovo potencialno ogroženost v raziskovalni nalogi. Novembra 2001 pa je onesnaženost lokalnega vodnega zajetja pod Hmeljnikom žal potrdila usodno povezanost odmetavanja odpadkov v kraške jame v zaledju vodnih virov.  Leta 2019 pa smo v sodelovanju z občino Mirna peč očistili še zadnjo onesnaženo jamo v tej občini.

Posebno mesto v naših čistilnih akcijah pa ima tudi čiščenje ponorne jame Mišnica v občini Trebnje, ki smo jo leta 2015 očistili na pobudo krajanov Vrbovca in KS Dobrnič (leta 2009 smo očistili tudi izvir Žibrščica  v Stranju pri Dobrniču). Takrat smo prvič uporabili zelo učinkovito strojno tehniko dviganja odpadkov s pomočjo dvigala hiap, kar smo kasneje večkrat uporabili pri naših večjih čiščenjih.

Zaledje Radeščice

Na pobudo Direkcije RS za vode (Ministrstvo za naravne vire in prostor) smo se lotili čiščenja petih jamskih objektov v zaledju Radeščice. Izvir se nahaja na sredini naselja Podturn pri Dolenjskih Toplicah in se po 3,5 km površinskega toka preko istoimenske reke steka kot desni pritok v Krko. Dobrih 800 m SSZ od izvira Radeščice leži izvir Obrha. Gre za klasična kraška izvira iz sifonskih jezer, kjer voda priteka ob robu in skozi zakraselo dno. Leta 2008 se je jamskim potapljačem uspelo prebiti skozi dno Obrha in ga raziskati v dolžino 260 in globino 40 m. Izvir Radeščice pa je po sedanjih raziskavah dolg 6 m in 1 m globok (vir: dr. Mitja Prelovšek: Prvo vmesno poročilo o kvaliteti podzemnih voda v izbranih vodnih jamah Kočevskega polja in izviru Bilpe in Radeščice/Obrha).  Večina vode v oba izvira priteka s področja Kočevja, ob zadnjih preiskavah (Prelovšek) pa so ugotovili relativno dobro kakovost obeh virov. Na podzemni poti namreč voda teče pod obsežnimi gozdovi, kjer je onesnaženost praktično nična, s tem pa je razredčenje tako učinkovito, da je kakovost vode znatno boljša in manj dovzetna za kritično onesnaženje, čeprav izvira kažeta na obremenitev v hidrološkem zaledju.

 V 60. letih prejšnjega stoletja je bil izvir Radeščice  zajet za vodno oskrbo Dolenjskih Toplic, kasneje pa so ga zaradi slabše kakovosti in onesnaženosti nadomestili z vodnim zajetjem v Črmošnjicah, ki ga oskrbujejo iz 70 m globoke vrtine. Problematika onesnaženih jam v neposrednem zaledju reke je še kako prisotna in tudi zato smo se skupaj z investitorjem odločili za čiščenje.

Čiščenje 24. januarja

24. januarja 2024 smo čistili pet objektov in sicer Brezno pri Pihalniku, Pihalnik, Brezno pri gradu Rožek, Brezno v ovinku ter divje  odlagališče smeti pod gozdno potjo. Čiščenja se je udeležilo 29 jamark in jamarjev iz JK Novo mesto in JK Krka, delali pa smo v petih ekipah.  Tudi tokrat se je izkazal pomen jamarskih zapisnikov in načrtov, saj smo na podlagi dosedanjih globin ocenjevali količino odpadkov.  Vrh smeti v 8 m globokem Breznu pri pihalniku je bilo 3,5 m pod vhodom,  očistili smo vhodnih 40 metrov jame Pihalnik, ki ima vhod na sredini ceste, včasih pa je bil ob njej in tudi zato lokalno odlagališče smeti. S količino smeti  nas je nekoliko presenetilo Brezno v ovinku, ki se nahaja v bližini gozdne ceste smer »Podhosta- Ambrožev ovinek« in je pravo krajevno smetišče. V celoti smo očistili Pihalnik, Divje odlagališče pri Stegnu in Brezno pri gradu Rožek, iz Brezna ob cesti pri Pihalniku in Brezna v ovinku pa smo odstranili približno dve tretjini odpadkov, tako da bomo nadaljevali čiščenje to soboto 3. februarja 2024.

 Z odpadki iz podzemlja smo napolnili dva polna kontejnerja, kaj je več kot smo pričakovali. V obeh ’nedokončnih’ breznih je največjo težavo predstavljal majhen prostor, ki je omogočal delo največ dvema jamarjema pri nalaganju odpadkov in to v večini primerov samo z rokami.

Tudi v čiščenju omenjenih objektov se je pokazal recept za čiščenje manjših onesnaženih podzemnih objektov  na določeni teritoriji. Lokalna skupnost ali kot v tem primeru državni organ (Direkcija RS za vode) da pobudo in poskrbi za financiranje, komunalno podjetje za odpadke, jamarji, ki obvladamo delo v globinah podzemlja, pa očistimo jame. Je pa nujno imeti dovolj jamarjev, ki so se pripravljeni lotiti tega dela, poleg tega pa se je  tudi tokrat pokazala velika povezanost obeh jamarskih društev JK Krka in JK Novo mesto.

Onesnaženje slovenskih jam (dr. Jure Tičar)

V Sloveniji je registriranih več kot 15.000 jam, dr. Jure Tičar pa pripoveduje, da so v katastru Jamarske zveze in deloma na terenu pregledali podatke in stanje okoli 13.500 jam od katerih je onesnaženih približno 2500, pričakuje pa, da bo končna številka višja še za okoli 500 onesnaženih jam. Po teh podatkih je v Suhi krajini in na Dolenjskem onesnažena skoraj vsaka druga jama, še posebej pa  so to jame blizu naselij in cest, nemalokrat pa tudi globlje v gozdovih.  V glavnem gre za grehe iz prejšnjega stoletja, saj se je po ureditvi odvoza odpadkov tudi s podeželja,  stanje izboljšalo in odpadkov krajani praviloma ne vozijo več v jame, čeprav se to občasno še dogaja. Vse več je tudi čistilnih akcij različnih jamarskih društev po vsej državi, pri čiščenjih pa pogosto sodelujejo tudi domačini.

Dr. Jure Tičar pravi, da  jamarska društva organizirajo predvsem čiščenje manjših jam, najbolj onesnaženih jam pa se bo potrebno lotiti s pomočjo države, ki naj bi za to oblikovala tudi poseben sklad. »Projekt, ki ga vodim ima naslov Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam, sofinancirata pa ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter ministrstvo za naravne vire in prostor. Zaključili ga bomo predvidoma septembra letos,  z njim pa bomo dobili natančen vpogled v stanje, posodobili bomo način poročanja jamarjev, ko naletijo na onesnaženja v podzemlju, hkrati pa bomo pripravili seznam prioritetnih del in načrte ter protokole čiščenja.«