Robert Petan

»Med prijatelji sem najbolj poznan po tako imenovanih deskicah, ki jih običajno ponudim, kadar je za mizo dosti ljudi – kar se pri naju s punco Majo dogaja kar pogosto. Torej, prvič v zgodovini revije Jana vam ponujam recept za narezek,« najavi Robert Petan.

Robert Petan

»Že kot dete sem bil izbirčen. To je z leti sicer zamiralo, a vendar ljubezen do sadja še vedno ni priučena. Ne zaupam hrani, ki eksplodira v tvojih ustih, zato vsako tako sadje prepustim drugim. Sem tip človeka, ki za sladico naroči še en stejk, a se vsako leto poskušam prepričati, da poskusim nekaj, kar mi doslej ni bilo všeč. Odličen test je, če moj pes poje to, kar naj bi pojedel jaz. Zdaj me je razočaral in pogoltne tudi jagodo,« iskreno pripoveduje vsestranski glasbenik in mojster smeha v oddaji Kaj dogaja, Brežičan Robert Petan. Kuhati je začel v srednji šoli, ko je bil več sam v studiu in je bilo zvečer prepozno, da bi si naročil pico. Njegove prve »kulinarične mojstrovine« so bile juhe iz vrečke in testenine, zdaj pa obvlada tudi že juhe iz »tistih stiroporastih konzerv«. In testenine.

Sestavine

rukola

suhe mesnine, najraje pršut
sir
češnjevi paradižniki
olive
olivno olje
koncentrat balzamičnega kisa
parmezan

Priprava

1. Potrebujete leseno desko. Ne krožnika, ne nerjavečega pladnja, ne plastične deske za rezanje, temveč pravo leseno desko. »Je lepša in tišja, ko ljudje pikajo z nje. Nanjo namečete rukolo. Rukola je nevtralna in ne moti ljudi, ki ne jedo solat, naredi pa krasno podlago za stvari, ki jih boste nametali na deskico.

2. Na rukolo vržete suhe mesnine, ki jih imate v hladilniku – predvidevam, da so gosti prišli nepovabljeni in niste imeli časa iti v trgovino. Če imate slučajno pršut, dajte gor pršut. Pršut namesto po dolgem položite v male spirale – rožice.

3. Potem pride sir. Naj ne bo premehak, da se lepo drobi. Razdrobili ga boste v kose in nametali tam, kjer ni pršuta.

4. Nato naložite gor še češnjeve paradižnike, ki jih pred tem prerežete na pol. Jaz jih sicer ne jem, ker paradižnik, kot vsi vemo, še kako eksplodira v ustih, ampak nekaterim si zdi pa okusen. Vsakomur svoje.

5. Povrh namečite še olive (ne polnjene in ne razkoščičene, vzemite običajne olive). Zadnje, kar hočemo znotraj hrane, so druga hrana in kapre. Eni jih ne marajo. Tudi prav, meni se zdijo kul in jih dodam. Vedno jih zmanjka.

6. Deskica bi se zdaj morala že šibiti od dobrot, ampak da bo videti, da ste res profesionalni v zlaganju predpripravljene hrane na kup, vam polagam na srce še zadnjo potezo: vse skupaj malenkost zalijte z olivnim oljem in koncentratom balzamičnega kisa (sliši se drago in redko, ampak ga dobite v katerikoli trgovini, kjer blagajničarke ne podirajo hitrostnega rekorda v izmetu fasunge) in na koncu nad celo deskico naribate svež parmezan. Če imate psa, ga spustite v kuhinjo, da za vami pobere vse, kar je padlo na tla.«

Še več slastnih receptov vas čaka v reviji Jana,  št. 21, 21. maj, 2024.