DL: Rojeni v Metliki - V lipovem gaju ob Žabovujčku

5.8.2024 | 13:50

Na zapuščenem zemljišču je vsestranski Anton Černič obljudil večnamenski prostor z ribnikom, igriščem in družabnim prostorom – »Mularija« zasadila belo metliko – Knjiga in himna

Ni ga Metličana, ki ne bi vedel, kje je Sušica, z drevesi zakrit predel pred mestom, nedaleč od metliške enote doma starejših občanov. Še ne tako daleč nazaj je bila to s ščavjem zaraščena dolinica, mimo katere pelje ožja poljska pot, po kateri so na vsake toliko časa švigale divje živali v iskanju hrane.

Na sliki: Helena in Tone Slanc, Ančka Gomolj, Jakobina Pahor Pugelj, Milan Kremesec, Tone Černič, Andrej Grabrijan in Niko Ovniček. Sadita Mirjam Bezek Jakše in Katarina Černič. (Foto: Tone Jakše)

»Dovolj imam tega,« se je utrnilo Antonu Černiču, vsestranskemu Metličanu, ki je med drugim leta 1996 organiziral prvi sprehod okoli Metlike. Tudi mestni praznik je bil njegova ideja. V roke je vzel orodje, se usedel v stroj in začel temeljito čistiti dober hektar velik družinski »plac«, kjer je na robu postavil ribnik Žabovujček, to je sicer staro metliško ime za žabjega paglavca, ki je skoraj že izumrlo. Nedaleč stran je zraslo manjše nogometno igrišče, na pobočju pod krošnjami akacij pa lesena uta za piknik. Z vrha zemljišča v obori nad popasenim travnikom meketajo koze, vmes pa se sliši kokošji živžav. Že od daleč prevzame pogled na več kot 15 različno velikih lip, ki jih je Tone skupaj s prijatelji zasadil oziroma jih bo še zasajeval ob različnih priložnostih.

Ta »plac« ima od leta 2008 posebno žlahtnost. Vedno poln idej je Tone namreč takrat v Sušici zbral »mularijo«, ki je imela v rojstnem listu kot kraj rojstva zapisano Metliko. »Sami lahko izračunate, za katere generacije Metličanov gre. Naj vam bo v pomoč podatek, da se zadnjih 60, 70 let otroci skoraj več ne rojevajo doma, temveč praviloma v bolnišnici onkraj Gorjancev, v Novem mestu,« je Tone prejšnjo soboto osvežil spomin med rojenimi v Metliki, ki imajo še vedno Metliko v srcu. »In kaj nam manjka?« so ponosno dejali.

Srečanje poteka po že ustaljenem protokolu, seveda ob kozarčku belokranjske žlahtne kapljice. Med brskanjem po skoraj že pozabljenih brezskrbnih dogodivščinah iz rosnih let so v senci lipe, zasajene ob 10. srečanju in predstavitvi knjige Metlika, moje rojstno mesto, ter lučaj stran od lipe, zasajene leta 2021 ob predstavitvi himne Metlika ti naša (zanjo je besedilo napisala Tonetova družica Katarina), ki jo igra ansambel belokranjskega slavčka, Tonija Verderberja, že tretjič v zemljo položili korenine bele metlike (Chenopodium album), zdravilne enoletnice, ki jo lahko uporabljamo tudi v prehrani. Leta 2022 jo je Tonetu podarila takratna podžupanja Martina Legan Janžekovič. Narasla je do rekordnega 3,02 metra, kar je po natančnih večkratnih meritvah ugotovila komisija na tradicionalnem jesenskem pikniku rojenih v Metliki s partnerji.

»Še tehtnejši razlog za naša srečanja v prvi polovici junija je od takrat ravno zasaditev te rastline, ki jo je letos vzgojila Mirjam Bezek Jakše in si srčno želi, da bi bela metlika zrasla do novega rekorda. Skupaj z Mirjam jo je sadila Katarina, sicer tudi članica pripravljalnega odbora. Mi moški pa smo po stari metliški navadi imeli roke v žepih, ju gledali in nadzirali, da pravilno delata, da se ne bi rastlina posušila,« se je muzal Tone in se z rojaki, rojenimi na domu, ki so bili tudi tokrat botri bele metlike, v nadaljevanju prepustil tradicionalnim gastronomskim priboljškom. Vmes so za popestritev izmerili, koliko je narasla in se v enem letu odebelila lipa ter koliko je v višino narasla bela metlika. Izid bodo oznanili na jesenskem pikniku.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić