Pogovori o svojih izkušnjah in prigodah so včasih družili družino in tako smo spoznavali svoje starše in druge, ki so radi delili svoje zgodbe. Iz njih so se oni in kasneje tudi mi naučili in spoznali sebe in preteklost. Pogovarjati se pomeni podariti besede drugim in slišati drugega. Mnogo zgodb se je tako ohranilo in za njimi so ostali spomini na osebe, kraj in čas. Dobri pripovedovalci so bili cenjeni v družbah in dober vir informacij in zgodb. Danes so take pogovore nadomestili ekrani in tablice. Tako pogosto gledamo vsak svoj program in le redkokdaj se pogovarjamo in drugemu gledamo v obraz. V očeh se skriva duša vsakega, zato je dobro, da se vidimo. Tako se spoznavajo ljudje in z izkušnjami učijo druge.

##IMAGE-3999044##

Da bi se bolje spoznali in videli, smo v Četrtkova srečanja Univerze za starejše  RIC Novo mesto dodali še Pogovore o …  Zanimivi so bili Pogovori  o izkušnjah. Kaj nas je v življenju najbolj naučilo, izučilo in pripravilo za življenje?

Na teh srečanjih Pogovori o … navadno ni veliko sogovornikov, ker je nekaterim težko pripovedovati o sebi in sodelovati v pogovoru. Tako se pa bolje spoznamo in iz teh pogovorov nastane vedno kaj lepega. Morda je res lažje sedeti v vrsti, gledati v hrbet sošolcem, na ekran in poslušati predavanje. Če tega nočeš deliti z nikomer, res odhajaš domov z novimi spoznanji, a jih nisi z nikomer delil. To pa je namen druženj. To bogati tudi tebe in naredi dan lepši.

Naši sošolci smo generacija, ki je zrasla v »svinčenih« časih. Ti so nam dali veliko svobode, enakosti in prostosti. V družini so nas oblikovali in usmerili starši in tudi drugi sorodniki, sosedje, saj smo bili zelo povezani. Dvorišča so bila naša dnevna soba, zasedena do večera. Drug drugemu smo bili izziv in vzor. Želeli smo si uživati, tekmovati, biti skupaj in rasti v odraslost. Vsi smo spoznali, da je zelo važno, v kakšni družini, okolju smo odraščali. Vsi pa smo rasli v socializmu, zato enako razmišljamo in čutimo.

Ker smo v tistem času bili vsi enako revni, smo znali deliti dobro in slabo in bili sočutni. Oblikovala nas je tudi šola in dobri učitelji, ki so nam odpirali svet in glave, da smo videli dlje in tudi v sebe. Spoznavali so naše talente, sposobnosti in zmožnosti in nas spodbujali. Prav taki smo se veselili napredka kasneje v šolah in službah, saj so mnogi ob delu še dosegli cilje. Danes spoznavamo, da je svet drugačen in v tej domovini ni dobro biti mlad. Preveč pričakovanj lahko bremeni oboje - starše in otroke. V obilju vsega pa je težko ciljati na še kaj, kar bi osrečilo. Tako ostajajo nepotešeni, nezadovoljni in jezni.

Pa je v naši domovini lepo biti star? Če ne pričakuješ od drugih, da te bodo osrečevali in lajšali tvoje  težave, nisi razočaran. V družbi sebi enakih pa je lepo. Tudi težave je lažje prenašati, saj jih deliš z drugimi. Če iščeš družbo in se veseliš druženja, je lahko to tudi jutranji  zagon in pričakovanje, da bo dan lepši. Tako modrosti delimo in se veselimo vsega, kar nam prinese ta čas. Ta pa je bogastvo, ki ga cenimo, če imamo radi sebe.

Želim vam dobre sogovornike, lepa druženja in topel objem bližnjih. Ostanite živi do konca!