dr. Roman Kunič, univerzitetni profesor

Rojen 21. septembra 1961 v Novem mestu, umrl 10. julija 2019 v Ljubljani

Roman je v bistvu Črnomaljec – številčna in vsem dobro poznana družina z Grička. A rojen je v porodnišnici v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju, kjer je bil priden, a se je »razcvetel« šele v višjih razredih, ko je bil zelo uspešen tudi v matematiki in prejel zlato Vegovo priznanje. Odločil se je za nadaljevanje šolanja na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani in se po maturi zaposlil v gradbenem podjetju Begrad, ki ga je štipendiralo. Kmalu je ugotovil, da hoče več in se naslednje šolsko leto vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Leta 1986 je zaključil dodiplomski študij z nalogo o zvočni izolaciji. Kot študent je delal tudi kot mojster zvoka na Radiu Študent. Glasba je bila sicer vse življenjsko obdobje njegova velika strast, a (v nasprotju z brati glasbeniki) ni igral nobenega instrumenta. Bil je strasten zbiratelj plošč, pozneje zgoščenk z različno glasbo. Na univerzi je ostal kot mladi raziskovalec in se po zaključenem magisteriju 1990 leta zaposlil v Izolirki kot svetovalec, nato kot vodja marketinga in končno kot komercialni direktor. Ob delu je zaključil še podiplomski študij marketinga v Združenih državah Amerike (Univerza Clemson). Nato se je zaposlil v podjetju Ursa, potem zopet v Begradu pa nato v Fragmat Tim. Zaključil je tudi doktorski študij in promoviral leta 2007. Ostal je zaposlen v gospodarstvu (vodja raziskav v Inteh les), a hkrati sodeloval z Evropsko pravno fakulteto in matično fakulteto. Leta 2014, je še kot docent postal predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Leta 2018 je pridobil naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca.

Profesor dr. Roman Kunič se je pred leti odzval povabilu dr. Franca Pohlevna, profesorja na Biotehniški fakulteti, in skupaj sta organizirala odmevne prireditve »Čar lesa« v Cankarjevem domu. Bil je eden redkih gradbenikov, ki je menil, da je lesu treba dati pomembnejšo vlogo v tej panogi. Prof. Pohleven s svojim delom, čeprav v pokoju, še vedno nadaljuje in letošnji Čar lesa smo lahko spremljali tudi v semiškem Kulturnem domu. Delal je veliko na področju akustike in hrupa ter projektiral tudi glasbene stadije. V Beli krajini je na tem področju sodeloval tudi s podjetjem Ambiens.

Roman je veliko prostega časa namenjal poslušanju glasbe in pridno obiskoval najrazličnejše koncerte. Na športnem področju se je ves čas držal kolesarjenja in v rodno Belo krajino, ki jo je rad obiskoval, prihajal na prireditve »Goni kolo« in »Vzpon na Mirno goro«.

Ko sta se po dveh letih sedanja v isti šolski klopi najine profesionalne poti razšle, sva se občasno srečevala na kulturnih in športnih dogodkih ter sejmih po Sloveniji in vedno z veseljem poklepetala. Žal se je njegova življenjska pot nenadno zaključila sredi velikih načrtov.