DL: Gasilstvo v Šentjerneju - Samo lestev stane milijon evrov!

30.9.2024 | 14:40

Bo Občina Šentjernej sklenila pogodbo o sodelovanju z GRC Novo mesto? – Občinska sredstva za gasilstvo se zato ne smejo zmanjšati – Podjetja si želijo boljšo požarno varnost – Gasilska oprema zelo draga, nimajo lestve – Kmalu strategija

Za dobro požarno varnost v občini Šentjernej skrbi deset prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo pod okriljem Gasilske zveze (GZ) Šentjernej. A občina, katere naloga je zagotovitev javne gasilske službe v normalnih razmerah, se gospodarsko zelo razvija.

Industrijski razvoj v Šentjerneju prinaša tudi večjo požarno ogroženost in prostovoljni gasilci morajo biti zato dobro opremljeni, izobraženi ... (Foto: L. M.)

Zlasti v zadnjih letih je še razvijala industrijo z novimi conami oz. s širitvami con ter je posledično tudi bolj požarno ogrožena. Tega se zavedajo, zato si boljšo požarno varnost med drugim prizadeva doseči s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju z Gasilskoreševalnim centrom (GRC) Novo mesto, o čemer po besedah župana Jožeta Simončiča že tečejo resni pogovori. Včasih so tak dogovor imele številne občine, tudi šentjernejska, zdaj le redke.

A brez te pogodbe tudi sama podjetja ne morejo sklepati pogodb z GRC, pa bi nekatera zaradi svoje dejavnosti in večje požarne ogroženosti v Šentjerneju to želela in potrebovala – ponekod so menda to ugotovile celo inšpekcijske službe. Med bolj ogrožene sodijo tovarna ploskovnega pohištva Podgorje, Arex, v kateri proizvajajo orožje, pa Iskra Pio s proizvodnjo industrijske opreme, Krka itn. Podjetja sicer lahko glede na požarno ogroženost tudi sama kaj več storijo za varnost, Krka ima npr. celo svojo gasilsko enoto.

KMALU STRATEGIJA

»Pripravljenost naših prostovoljnih gasilcev je zadovoljiva, ravno tako gasilske opreme, ki pa ni vrhunska. Treba bo torej dobro premisliti in se odločiti, ali bolje opremiti domača društva ali pa skleniti neki dogovor s poklicnimi gasilci. Vedeti pa je treba, da je gasilska oprema draga in da bomo težko kar čez noč oz. v nekem doglednem času prišli do nje, sploh glede na finančne zmožnosti,« meni novi predsednik GZ Šentjernej Martin Lužar, tudi podpredsednik GZ Slovenije.

Zadovoljen je, da z občino zdaj pripravljajo strategijo, ki bo vsaj za deset let nakazala razvoj prostovoljnega gasilstva v šentjernejski dolini, pri čemer seveda razpravljajo o potrebah in prioritetah posameznih društev. Najbolje je opremljeno npr. PGD Šentjernej, ki je osrednje prostovoljno gasilsko društvo v občini in ki sodi v 3. kategorijo, sledijo preostala iz 2. in 1. kategorije.

OPREMA (PRE)DRAGA

»Gasilska oprema je res draga. Eno najosnovnejših vozil za društvo 1. kategorije npr. stane 100 tisoč evrov. O novi avtocisterni se ni mogoče pogovarjati pod 400 tisočakov. Kje je še osebna zaščitna oprema gasilca?! Dobro opremljen gasilec za intervencijo stane prek tisoč evrov – obleka, čelada, škornji, dihalni aparat … Poseben problem je gasilska lestev, ki je nimamo, premore jo le GRC Novo mesto. Zanjo je treba odšteti vsaj milijon evrov. Ob teh številkah je jasno, kaj nam je storiti,« meni Lužar in obenem omeni napačno potezo aktualne vlade, ki je lani znižala davek pri nakupu gasilske opreme z 22 odstotkov na 5, »a s tem gasilcem ni pomagala prav nič, saj se proizvodnja gasilske opreme zato ni pocenila, le njene cene so poskočile, država pa v svojo blagajno dobi manj denarja.«

Predsednik GZ Šentjernej poudari, da zveza podpira namero občine o sporazumu s poklicnimi gasilci, »a pod pogojem, da občina ne zniža zdajšnjega financiranja društev. Za delovanje društev letno dobimo 55 tisoč evrov, poleg tega pa sto tisoč evrov nameni za investicije,« pove Lužar.

VEČ GOSPODARSTVO

Župan Jože Simončič, ki se zaveda, da so v Šentjerneju zlasti v dopoldanskem času ob morebitnih požarih v podjetjih brez razpoložljivih gasilcev, saj so takrat v službah, in da nimajo lestve, to zahtevo zveze razume in pravi, da gotovo ob morebitnem podpisu sporazuma z GRC teh sredstev ne bodo zmanjšali. Se pa zavzema, da bi za dodatno finančno breme, ki bi ga taka pogodba prinesla – znesek še ni znan, odvisno, za kakšno pomoč bi se odločili – svoj delež prispevalo tudi gospodarstvo.

Zdaj GRC ob neki večji intervenciji seveda pride pomagat v Šentjernej, a izstavi račun po tržni ceni. S pogodbo bi bilo to skoraj gotovo finančno ugodneje.

Lužar še pove, da imajo šentjernejski delodajalci posluh za gasilstvo in ob intervencijah brez težav pustijo svoje delavce gasilce na pomoč. Od velikih poplavah pred desetimi leti k sreči požarov že dolgo ni bilo, tudi ne kakih večjih v podjetjih, »kar pomeni, da ta očitno kljub vsemu dobro skrbijo za požarno varnost. Naj tako ostane, a pripravljeni moramo biti vedno na vse,« poudari predsednik GZ Šentjernej.

Članek je bil objavljen v avgustovski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj