V sredo okrogla miza ''Kaj se skriva pod mestom Trebnje''

1.10.2024 | 09:20

Občina Trebnje in novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se priključujeta letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine z okroglo mizo z naslovom Kaj se skriva pod mestom Trebnje?, ki je posvečena vprašanjem in izzivom varovanja, prezentacije in interpretacije arheološke dediščine v Trebnjem in izkušnjam z njo v vsakdanjem življenju Trebanjcev. Arheološka odkritja iz zadnjega obdobja so namreč ponovno potrdila, da gre pri Trebnjem (Praetorium Latobicorum) za eno od pomembnejših rimskodobnih arheoloških najdišč na Dolenjskem, saj je bilo Trebnje v rimskem času pomembna vojaška postojanka. Praetorium Latobicorum velja za eno najpomembnejših cestnih in obmejnih postaj na slovenskih tleh v antiki.

KDAJ? V sredo, 2. oktobra 2024 ob 18. uri

KJE? Galerija likovnih samorastnikov

Najdbe iz Trebnjega so danes shranjene v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in v Narodnem muzeju v Ljubljani. Nekaj najdb pa čaka še na obdelavo in objavo na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kako arheološko bogastvo Trebnjega predstaviti v lokalnem okolju in ga približati prebivalstvu, različnih starostnih skupin in zanimanj, so izzivi, s katerimi se srečuje vodstvo trebanjske občine. Omenjeni izzivi so povezani tudi z večletnimi prizadevanji za obnovo stavbe nekdanje gostilne Grmada, ki jo je Občina Trebnje leta 2018 kupila za ta namen. Pripravljeni so bili načrti za njeno obnovo ter program, znotraj katerega naj bi dobil svoj osrednji prostor tudi multimedijski arheološki muzej. Kaj se dogaja z načrtom obnove stavbe Grmada? Kako daleč je pripravljena projektna dokumentacija? Kaj je s promocijo in prezentacijo ostale kulturne dediščine, ki je tudi bogata in se je poleg arheološke ohranila v Trebnjem? Se bo tudi za to dediščino našlo prostor v okviru prenove stavbe Grmada?

Sodobni pogledi na kulturno dediščino in njeno vlogo pri oblikovanju lokalne identitete ter pri vključevanju v vsakdanje življenje zagovarjajo participativni pristop. Torej vključevanje vseh zainteresiranih deležnikov. Kako se ti procesi dogajajo v lokalnih okoljih kot je Trebnje? Trebnje je mesto, ki je po izgradnji dolenjske železniške proge (1894), ceste Ljubljana – Zagreb (1958) in avtoceste (2010) doživel izjemen gospodarski razvoj. Ta je zaznamoval današnjo prostorsko in urbanistično podobo Trebnjega. Mesto se je postopoma preoblikovalo iz tranzitnega v spalno naselje z mesto tvornimi funkcijami (od leta 1992 je Trebnje proglašeno za mesto). V Trebnjem se v zadnjem obdobju spreminja tudi demografska slika. Trebnje je mesto, v katerem prevladujejo priseljenci, ki se z lokalnim kulturnim izročilom težje ponotranjijo brez identitetnih točk, ki bi jim omogočale stik s preteklostjo kraja. Poznamo primere dobre prakse? Je mogoče mestni muzej odgovor na zastavljena vprašanja? Kako o tem razmišlja vodstvo občine, lokalno prebivalstvo in stroka?

Na vsa ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti gostje okrogle mize:
- Mateja Povhe, županja Občine Trebnje
- dr. Janez Gabrijelčič, častni občan Občine Trebnje
- ddr. Verena Vidrih Perko, doktorica znanosti z rimske arheologije in doktorica znanosti s področja muzeologije
- mag. Uroš Bavec, konservatorski svetnik, ZVKDS, OE Novo mesto
- dr. Marko Koščak, izredni profesor na Fakulteti za turizem, Univerza v Mariboru

V času od 2. do 16. oktobra 2024 bosta v Trebnjem na ogled postavljeni tudi dve razstavi. Panojska razstava na prostem z naslovom Grad Grm v odsevu časa bo stala v mestnem parku. Razstava z naslovom Lanšprež – zibelka čebelarstva na Dolenjskem pa bo postavljena v avli, v prvem nadstropju Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Prva razstava je posvečena 40-letnici novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jo je praznovala lani. Druga razstava pa je posvečena čebelarstvu na Dolenjskem s posebnim poudarkom na Lanšprežu in na prispevku Petra Pavla Glavarja k razvoju čebelarstva na Slovenskem. Razstava je bila narejena leta 2021, ob praznovanju 300 letnice rojstva Petra Pavla Glavarja. Svoje stalno mesto ima v kapeli Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu. Tokrat je prvič predstavljena v Trebnjem, saj je bila narejena s finančno pomočjo Občine Trebnje.

Lepo vabljeni.

Občina Trebnje