DL: Medena kraljica Rebeka Medved

5.11.2024 | 14:30

Na sejmu Agra v Gornji Radgoni so za novo medeno kraljico okronali Rebeko Medved iz okolice Velikega Gabra. Kot poudarja, se bo zavzemala za promocijo kranjske čebele in nasploh slovenskega čebelarstva. »Mislim, da je treba že najmlajšim predstaviti, kako pomembne so čebele in drugi opraševalci za naravo. Zavzemala se bom tudi za napredek v čebelarstvu in za še več ekološko pridelane hrane,« še dodaja.

Rebeka je študentka magistrskega študija na ljubljanski fakulteti za strojništvo. (Foto: Mateja Medved Plantarič)

Rebeko Medved so na sejmu Agra okronali za novo medeno kraljico. (Foto: Mateja Medved Plantarič)

Na izbor se je prijavila sama, pri odločitvi pa so jo podpirali tudi domači. Že pred dvema letoma je bila na sejmu Agra, ko so okronali njeno predhodnico, Tadejo Vidmar z Brezovice pri Ljubljani. Takrat je razmišljala, da bi nekoč tudi sama opravljala poslanstvo medene kraljice. Prihodnji dve leti bo imela to čast. »Pričakujem zanimivi leti, polni izzivov. Zelo pomembno se mi zdi ozaveščanje širše javnosti o pomenu čebel za okolje, zato se bom udeleževala različnih dogodkov, ki jih organizirajo Čebelarska zveza Slovenije in čebelarska društva. Z veseljem bom delila svoje izkušnje v čebelarstvu in hkrati črpala znanje od izkušenejših čebelarjev. Poleg tega komaj čakam, da spoznam nove ljudi, s katerimi bom delila svojo strast do čebel,« pravi Rebeka.

NADALJUJE DRUŽINSKO TRADICIJO

Že od nekdaj ima rada naravo. Organiziranost čebel jo je vedno znova presenečala in navduševala. Tudi njen dedek je bil čebelar in ravno njegovi prazni panji, ki so dolgo samevali, so jo spodbudili, da se je pred tremi leti začela resneje ukvarjati s čebelarstvom. »Vse panje sem obnovila, da lahko zdaj v njih domujejo moje čebelje družine. Letos sem z letino zadovoljna, ni bilo nekih presežkov, zagotovo pa je bila boljša od lanske,« še dodaja 24-letnica, ki tako nadaljuje družinsko tradicijo.

Od začetka leta 2022 je članica Čebelarskega društva Stična, v katerem so ponosni, da iz njihovih vrst prihaja šesta medena kraljica. Rada se udeležuje različnih izobraževanj, na katerih črpa novo znanje. Po njenih besedah je v čebelarstvu treba poznati veliko drugih področij, ne samo biologije čebel in njihovega obnašanja. »Treba je poznati tudi naravo, kdaj katere rastline cvetijo, katere vrste dreves so na območju, kjer se čebelari, kdaj je treba zatirati varojo in s čim, treba je poznati zakonodajo v zvezi s čebelarjenjem, vedeti, kako na trgu potem prodajati pridelke, in druge stvari. Ko začneš čebelariti, si je dobro poiskati tudi mentorja. Sama sem na začetku imela kar precej vprašanj o čebelah, predvsem o tem, kdaj je treba kaj postoriti. Moj mentor Marjan Marolt me je z veseljem poučil in mi predal dovolj znanja, da sem lahko že samostojna,« pravi Rebeka, ki je junija lani opravila tečaj za čebelarje začetnike.

V DIPLOMSKEM DELU O PREMIKANJU PANJEV

Nova medena kraljica je študentka magistrskega študija na ljubljanski fakulteti za strojništvo. K izbiri tega študijskega programa, ki za dekleta ni tako običajen, jo je pritegnilo predvsem to, da strojništvo pokriva veliko različnih področij, ki jo zanimajo. Poleg tega jo je od nekdaj zanimala tehnika, predvsem to, kako stvari delujejo. Po koncu študija bi rada delala v energetiki.

Po njenem mnenju se strojništvo in čebelarstvo na neki način prepletata. »V čebelarstvu se nenehno spoprijemamo z izzivi, kot sta optimizacija pobiranja čebeljih pridelkov in boj proti škodljivcem. Prav strojništvo ponuja številne rešitve, saj omogoča razvoj novih naprav in tehnologij, ki lahko olajšajo delo čebelarjem. Naprave za pobiranje strupa so odličen primer, kako lahko tehnika bistveno prispeva k napredku v čebelarstvu. Že takoj na začetku čebelarjenja sem ugotovila, da bo premikanje panjev kar izziv, ker nisem tako močna, da bi dvignila panj, poln čebel. Rešitev sem zato iskala v strojništvu. V diplomskem delu sem tako raziskovala, katera naprava bi bila najboljša za premikanje čebeljih panjev in kakšno obremenitev zdrži,« pojasni Rebeka.

Slovenija ima, kot poudarja, bogato zgodovino čebelarstva, na kar smo lahko ponosni. Znanje o čebelah in čebeljih pridelkih se prenaša iz roda v rod, kar je ustvarilo močno skupnost čebelarjev. Zaradi podnebnih sprememb postaja čebelarjenje vsako leto težje, zato se morajo čebelarji nenehno prilagajati in iskati rešitve, da ohranijo čebele in tradicijo. Za zdaj jim to dobro uspeva.

Članek je bil objavljen v septembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose