DL: Desa Muck v Mokronogu našla svoj dom

11.11.2024 | 14:30

Ne zgodi se prav pogosto, da bi se znani ljudje selili iz našega glavnega mesta v druge konce Slovenije, na podeželje, prej obratno. Desa Muck, priznana in priljubljena vsestranska svobodna umetnica – pisateljica, dramatičarka, publicistka, igralka in scenaristka –, rojena Ljubljančanka, pa že dve desetletji živi v Mokronogu. In ima se fajn.

Dovolj je imela podnajemništva, predvsem pa si je želela »stran od ponorelega sveta« in bolj umirjeno življenje, zato je na Dolenjskem kupila hišo in zaživela s svojimi tremi hčerami. Ni ji žal, odločitev je bila prava in zdaj se je že kar privadila.

»Na začetku so me morda v Mokronogu malo postrani gledali, saj sem jim dala jasno vedeti, da sem prišla zaradi miru in tudi po duši sem samotarka. A sem jim tudi hitro pokazala, da sem prijazna, da rada poklepetam,« pripoveduje Desa Muck in doda, da so imele več težav njene hčere, ki jih dolenjski vrstniki niso nikoli zares sprejeli medse in so bile vedno hčerke Dese Muck in čudakinje.

Dolenjci so ji nasploh všeč. »Se pa med seboj razlikujete, npr. Suhokranjci, Novomeščani itd. Mokronožani so prijetni in dobrovoljni ljudje, dobrega srca, morda se le bolj oklepajo starih vrednot ter težje sprejemajo novosti in spremembe,« ugotavlja.

Desa pove, da se v Mokronogu na kulturnem področju žal kaj dosti ne dogaja, zlasti odkar je preminil vsestranski Stane Peček, ki je vodil zbore, organiziral prireditve, ustvarjal predstave. »Ni prav živahno, nekaj prireditev na leto je. Imajo pa v Mokronogu svojo knjižnico in seveda sem njena članica in obiskovalka. Tudi na kakem dogodku sem že nastopala,« pravi Desa in doda, da bo z veseljem v kraju sodelovala pri kaki gledališki dejavnosti, morda kot mentorica, če bo za to seveda želja.

OGLEDALO SEBI IN DRUGIM

Brez radovednosti si je težko predstavljati pisateljico in Desa Muck s tem res nima težav. Zanima in vznemirja jo marsikaj, kar je razvidno iz njenih številnih del za otroke, mladino in odrasle – pohvali se lahko že skoraj s 70 avtorskimi izdajami. Nima težav, o čem pisati, razkriva tabu teme, kot so spolnost, menopavza, razne bolezni, osamljenost itd.

»Ljudje me navdušujejo, ampak niso mi še čisto jasni. Ta kontrast – toliko krutosti, požrešnosti, neetičnosti, nesočutja je v nas, pa tudi dobrote, nežnosti, modrosti! Tudi jaz sem le človek in kaj dosti ne vem, a zdi se mi, da smo kot prvošolčki, kar se tiče vseh neskončnih skrivnosti, ki nas obdajajo in so v nas,« ugotavlja.

V svojih delih, ki jih odlikuje tudi humor, nastavlja ogledalo sebi in drugim. »Ljudje si o sebi predstavljamo marsikaj, kar nismo, a nerodno je, ker živimo, kar mislimo, da smo. Nujna je pot nazaj do sebe. Odvreči je treba vse iluzije in predstave,« razmišlja umetnica, ki odkrito pove, da je v želji po všečnosti v življenju igrala razne vloge v raznih okoljih. Pa je to ni osrečilo.

NARAVA IN ŽIVALI

Velik navdih ji pomeni narava in Desa pove, da je zadnje čase obsedena z živalmi. »Le pri njih se skoraj ne razburjam. V užitek in zabavo so mi.« Ponosna je na lani izdano knjigo Pogumni Maks, v kateri ponuja poučno zgodbo o resničnih dogodkih iz risovega življenja. »Glavni junak Maks me je res navdušil s svojo zgodbo, je pravi borec in to mi je všeč,« pove Desa, ki je ena od treh ambasadorjev risa v Sloveniji. Sama ima doma kar nekaj hišnih ljubljenčkov, od mačk do psa. Lepšajo ji vsakdan.

SREČNA V LJUBEZNI

Desa odkrito govori o sebi. Ne skriva, da je končno srečna, ker je našla sorodno dušo, Igorja Blažino, s katerim sta skupaj že 13 let in tudi poročena. Igor je njen četrti mož, na pripombe ljudi se ne ozira. Pravi, da je bila že v letih, ko si ni več želela koga, a ko se je zgodilo, je čutila, da je tako prav.

»Vse življenje sem imela neke drame v ljubezni, izbirala sem napačne partnerje, bile so zaljubljenosti, nesrečne zveze, ločitve. Večno sem se spraševala, ali me ima lahko kdo rad takšno, kot sem. Potem ko sem končno spoznala, da sem lahko srečna tudi samska, pa mi je življenje na pot prineslo Igorja,« pravi in zaupa, kako lepo ji je povedal, zakaj se želi poročiti z njo, čeprav se mu je sprva takšna poteza zdela nesmiselna in nepotrebna. »Vse, kar je biti manj kot tvoj mož, je zame premalo,« ji je dejal.

»Lepo se imava, ker me ima res rad, zelo je pozoren,« pove Desa Muck. Z možem sta ustanovila Založbo Muck Blažina, Igor skrbi za poslovni del pri njenem pisateljevanju in Desa v smehu pove, da če ne bi imela moža, še upokojena ne bi bila.

ODER, ŠPORT …

Sicer pa Dese ne osrečujejo le dobre knjige, ki jih bere pa tudi piše in jih mnogi radi prebirajo, temveč tudi filmi in dobre gledališke predstave. V mnogih je tudi sama sodelovala. Trenutno na oder stopa le še kot Muca Copatarica in srečna je, kako v tej vlogi navdušuje otroke. Več kot sto ponovitev so že imeli.

»Za otroke je res krasno igrati, obožujem jih, kadar jih začaram. Nasploh mi je všeč moč igralstva, da ljudi spravljam v smeh, jok in tudi v razmislek. A to je težko,« odkrito pove Desa Muck, ki tudi sama ljubi humor in smeh. Humor ji pomaga v življenju, smeje se zelo rada. »Da zaspim dobre volje, ob večerih eno uro gledam videosmešnice, in tudi če se zjutraj zbudim tečna, naredim isto,« pove Desa. Recept za še koga?

Je tudi strastna športna navijačica in zdi se ji neverjetno, da Slovenec postane npr. svetovni prvak. »Ali ni super, da je Roglič zmagal na Vuelti? Športnike občudujem, ker se trudijo za svoje dosežke. Zato jih spremljam, zavijam se v slovensko zastavo in navijam zanje, tudi jokam. Nekoč sem šla naše nogometaše počakat celo na letališče,« pove.

PONOSNA NA MARSIKAJ

Nagrad, ki jih dobiva za svoje delo – lani je dobila Levstikovo nagrado za življenjsko delo, ima že tudi Ježkovo nagrado za dosežke na področju žlahtnega humorja in satire itd. –, je vesela, a ji niso cilj. Ob prebiranju pohval o svojem delu se pošali, da to sodi bolj v nekrolog.

Desa je ponosna še na marsikaj drugega, kar zmore, za mnoge čisto vsakdanje stvari. Denimo, da se je naučila voziti avto pri 45 letih; da je odpravila strah pred kravami in konji in se celo naučila jahati; da je premagala nekaj zakoreninjenih predsodkov o drugih; da je zdržala deset dni posta. Zelo je vesela tudi, če ji uspe speči dobro pehtranovo potico in z njo razveseliti svoje bližnje in prijatelje.

BREZ PRIJATELJEV BI BILO HUDO

»Rada imam svoje prijatelje, na neki način so moja edina družina. Vedno so mi stali ob strani in mi dovolili biti to, kar sem. Ni lepšega, kot kadar se dobimo, debatiramo, se smejemo. Prijateljstvo je res zelo pomembno v življenju,« pravi.

Nasploh misli, da se ljudje ne smemo zapirati sami vase. »Druženje je izredno pomembno za naše duševno zdravje, je terapevtsko – to je znanstveno dokazano. Zato se dobivajmo, pogovarjajmo, a iskreno!« polaga na srce. Sama se vsako jutro odpravi k sosedam na kavo in klepet. Rada tudi najde drobne razloge za praznovanja, saj prav vsak dan prinese kup dobrih stvari. Le prepoznati jih je treba.

No, prihodnje leto bo imela Desa še en večji razlog za nazdravljanje in praznovanje – postala bo 70-letnica! Tega – drugače kot mnoge zvezde, zlasti ženskega spola – prav nič ne skriva, ampak se veseli. Upravičeno! Življenje je lepo in vsako obdobje v življenju je posebno in dragoceno.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Lidija Markelj