Spominska obeležja NOB v Novem mestu

20.11.2024 | 12:00

V knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je bilo v sredo, 13. 11. 2024, predavanje Judite Podgornik Zaletelj z naslovom Spominska obeležja NOB v Novem mestu. S sliko in besedo smo se sprehodili po Novem mestu in s pomočjo spominskih obeležij spoznali dogajanje med drugo svetovno vojno v mestu in njegovi bližnji okolici. Predstavljeni so bili posamezni dogodki, ki so jim posamezna obeležja posvečena, pa tudi zgodbe o postavitvi teh obeležij in njihovih avtorjih.

Novo mesto sicer nima nekega monumentalnega spominskega obeležja padlim, ima pa več manjših obeležij, ki pa so jih oblikovali pomembni povojni arhitekti. Predvsem moramo omeniti Jožeta Plečnika, ki je izdelal načrt za spomenik padlim v Veliki Bučni vasi in Marjana Mušiča, ki je ob prenovi Novega mesta po bombardiranjih oblikoval kar nekaj obeležij, posvečenih NOB. Tu velja omeniti predvsem spominski steber obešenima na Glavnem trgu, kjer so uporabili ohranjen gotski steber arkad ene izmed hiš na Glavnem trgu in pa seveda spomeniški kompleks Na vratih, ki je nastal ob preureditvi in širitvi območja ob nekdanjih mestnih Ljubljanskih vratih. Zanimiva je tudi zgodba o gradnji nove stavbe Dolenjskega muzeja. Sredstva za gradnjo so namenili tudi člani Zveze borcev, ki so že imeli zbrana sredstva za postavitev novega spomenika. Zato so osrednjo vhodno avlo nove stavbe uredili kot spominski kraj z imeni padlih.

Predavateljica, ki je kot konservatorka zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, je predstavila tudi zakonodajo o varovanju naše kulturne dediščine in kriterije za vrednotenje dediščine, tudi spominskih obeležij iz obdobja NOB. 

Na območju Novega mesta je več kot 40 različnih obeležij, ki so posvečeni dogodkom med NOB. Od teh jih ima 15 status kulturnega spomenika lokalnega pomena, ki so ga pridobili z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Novo mesto, ki ga je sprejel občinski svet 2016 (glej Dolenjski uradni list, št. 30/2016-108, 29/2019-49). Na območju celotne Mestne občine Novo mesto je danes kar 174 kulturnih spomenikov, od tega jih je kar 24 vezanih na obdobje NOB.

Za vrednotenje naše kulturne dediščine se upoštevajo posamezni kriteriji, ki jih konservatorji pri svojem delu morajo upoštevati. Ti kriteriji so: avtentičnost in ohranjenost, avtorsko merilo, zgodovinsko pričevalno merilo,  kulturno-civilizacijsko merilo, prostorsko merilo, izjemoma pa tudi razvojno in tipološko merilo.

Tudi zaradi zakonske ureditve, spomeniki NOB so bili že od leta 1981 dalje del naše dediščine, in obravnave teh obeležij kot dela širše kulturne dediščine, so se obeležja, vezana na NOB na Slovenskem ohranila tudi po letu 1991.

Po končanem predavanju je sledila še otvoritev razstave Moč in nemoč spomenikov, ki so jo  pripravili na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo, ki predstavi usodo spomenikov NOB na območju nekdanje Jugoslavije, je v kratkem nagovoru predstavil eden od avtorjev izredni profesor dr. Bojan Balkovec. Iz prikazanih fotografij lahko vidimo, da je usoda spomenikov NOB zelo različna. Od popolnega uničenja, do pozabe in zglednega vzdrževanja. Marsikdaj je vse skupaj odvisno od trenutnih oblasti in njihovega odnosa do tovrstne dediščine.

Dogodek so skupaj organizirali KO ZB NOB Drska, ZB NOB Novo mesto, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, ki je prijazno odstopila svoje prostore.

ZB NOB Drska