Ljudje ob Kolpi: Cita Potokar

29.11.2024 | 09:30

Cita Potokar, slikarka, ilustratorka
Rojena 28. novembra 1915 v Dragatušu, umrla 27. novembra 1993 v Ljubljani

Cita Potokar

Osnovno izobraževanje je 1938. leta nadaljevala na beograjski likovni akademiji kjer je bil njen profesor Jerolim Miše, a ga je zaradi vojne morala prekiniti. Vrnila se je v Ljubljano, kjer je postala aktivistka OF in so jo dvakrat zaprli, nakar je bila leta 1943 internirana v koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Po vojni je nadaljevala študij v Ljubljani in 1947 diplomirala pri prof. Gojmirju Antonu Kosu.

Na njeno ustvarjanje je močno vplivalo vojno obdobje, saj veliko motivov njenih del uprizarja obdobje ilegale in še posebno internacije. Samostojno je malo razstavljala, imela pa je večjo razstavo – retrospektivo ob 70-letnici rojstva. Najbolj je znana po ilustracijah mladinskih knjig, sodelovala pa je tudi s televizijo pri risankah in slikanicah. Delala je večji del v samoti in se v javnosti ni pojavljala, saj z oblastjo ni sodelovala. Kljub medvojnemu delovanju v ilegali se s poznejšo komunistično oblastjo ni ujela. Veliko del je podarila ustanovam različnih državnih organov, a ljudje niso spoštovali njene volje, da bi podarjena dela morala ostati tam, pač pa so čudežno izginjale in očitno končale v zasebnih zbirkah.

Zagotovo je najbolj poznana po svojih ilustracijah knjig:

- Istranke (1950),

- Jože Šmid Kaj nam je popisal Jakec (1953),

- Vera Albreht Vesela abeceda (1955),

- Branka Jurca Bratec in sestrica (1956),

- Švedske pravljice (1959),

- Branka Jurca Okoli in okoli (1960),

- Zofka Kveder Veliki in mali ljudje (1960),

- Lojze Zupanc Sto belokranjskih (1965),

- Branka Jurca Marjanka Vseznalka (1966),

- Govoreči kamen (1976),

- Mlada Breda (1978).

– za ilustracijo knjižnega dela Branke Jurca: Lizike za vse, je leta 1962 prejela Levstikovo nagrado.

Delala je večinoma kot svobodna umetnica v Ljubljani, kjer je tudi umrla le dan pred 78. rojstnim dnem.

Pred leti se je njen otroški portret »Igra« pojavil na dražbi v Kanadi, a slovensko veleposlaništvo zanjo kljub obvestilu ni pokazalo interesa. Citina hčerka Jagoda Potokar je pozneje prav tako ni želela odkupiti, ker ni vedela, na kakšen način je prišla v prodajo. Pozneje se je po novinarski raziskavi izkazalo, da je prišla na dražbo kot zapuščina umorjenega ameriškega para Haysom (ubila sta ju hči in njen fant). Umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin je sliko ocenil na 3.000 do 3.500 €.

Boris Grabrijan

Galerija