DL: Mladi in kmetijstvo - Kdo bo (še) kmetoval za nami?

3.12.2024 | 13:30

V pogovornem večer Društva slovenski kmet poudarili potrebo po spremembah, povezovanje kmetov in sodelovanju za boljšo prihodnost kmetijstva – Prenizke odkupne cene, težave z obdelovanjem zemlje zaradi različnih naravovarstvenih omejitev, preveč birokracije … – Ni jasne vizije, strategije kmetijstva

Predsednica društva Slovenski kmet Barbara Lombar Virant in direktor KGZS – Zavoda Novo mesto Damijan Vrtin

Z leve: moderatorka pogovornega večera Anja Kastelic, kmet Primož Pevec, direktor KZ Trebnje - Krka Stanko Tomšič, predsednica društva Slovenski kmet Barbara Lombar Virant, direktor KGZS – Zavoda Novo mesto Damijan Vrtin in mladi kmet Marko Smrekar (Foto: M. Ž.)

Marko Smrekar

Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje - Krka

Slovenska zemlja je kar lepo obdelana. (Foto: L. M.)

Kdo bo (še) kmetoval za nami? To je bilo izhodiščno vprašanje pogovornega večera, ki ga je pred kratkim v Mirni Peči pripravilo Društvo slovenski kmet v sodelovanju z mirnopeško občino, v kateri kmetijstvo predstavlja zelo pomembno dejavnost. Kot poudarjalo v društvu, so ekipa mladih in izobraženih posameznikov z jasno vizijo – ustvariti boljše pogoje za kmete in podeželje s poudarkom na enotnosti, predanosti in na trdem delu. Želijo oblikovati spodbudno podporno okolje, v katerem bodo kmetje spoštovani, mladi pa bodo videli priložnosti za svojo karierno pot.

Barbara Lombar Virant, predsednica društva, je poudarila pomen povezovanja kmetov, da bodo lahko skupaj začeli zastopati njihove interese. Izzivov pa je veliko, je dejala in med drugim omenila izboljšanje odkupnih cen, možnosti, da svoje izdelke lahko in dobro prodajo, težave z obdelovanjem njihove zemlje zaradi različnih naravovarstvenih omejitev, preveč birokracije, izboljšanje ugleda in položaja kmeta v slovenski družbi, ki se je zelo poslabšal, pa tudi povrnitev zaupanja v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ki bi morala biti prva organizacija, ki bi morala zastopati kmete.

MLADI IMAJO SVOJE ŽELJE IN IDEJE

Med govorci sta bila tudi dva kmeta, domačin Marko Smrekar, mladi kmet iz Češenc, ki je pred tremi leti prevzel manjšo mešano kmetijo, poleg kmetovanje pa hodi še v službo. »Mladi si želimo, da bi se tudi nas poslušalo. Imamo svoje ideje in želje,« je dejal in poudaril, da je treba mlade povezati skupaj in jih navdušiti za kmetijstvo prek različnih društev ali v okviru zadružništva ali drugih kmetijskih institucij. Tudi on je opozoril na birokracijo, ki zahteva veliko časa, pa tudi na to, da mladi po navadi padejo ven iz javnih razpisov, kjer zberejo premalo točk.

Primož Pevec iz Slatine pri Ponikvi, ki za družinsko živinorejsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in z vzrejo lisaste pasme govedi, skrbi z ženo in s štirimi otroki, je dejal, da imajo pri njih jasno zastavljeno vizijo, strategijo in cilje. »Kam gre slovensko kmetijstvo, pa se tudi sam večkrat sprašujem. Država in tudi vse druge inštitucije se premalo zavzemajo za to jasno vizijo, strategijo, kar bo gotovo v prihodnjih letih treba narediti, da ne bomo vedno klecali pod nekimi pritiski okoljevarstvenih organizacij in vseh ostalih interesov.«

V PRVI VRSTI GOSPODARSKA DEJAVNOST

Da je oziroma mora biti kmetijstvo v prvi vrsti gospodarska dejavnost, je menil Damijan Vrtin, direktor KGZS – Zavoda Novo mesto. »Dokler bo dohodek kmetije tak, da bo to lahko zagotavljalo razvoj in neko primerljivo življenje, kot ga imajo drugi zaposleni v drugih sektorjih, do takrat bo šla stvar naprej. In to veliko vas, mladih, tudi vse bolj postavlja na pomembno mesto.« Ob tem je dejal, da je sodelovanje vseh – stanovskih organizacij, države oz. ministrstva in stroke – pomembno pri določitvi usmeritev, kam želimo v nekem srednjeročnem obdobju.

»Tudi z vidika zadruge se vedno znova zastavlja vprašanje, kdo bo sploh še kmetoval. Eno je, da gospodarske okoliščine in same zadruge opravimo svoje, da bodo omogočeni pogoji za kmetovanje, po drugi strani pa je mogoče celo pomembnejše to, kar je osnova naše družbe, kar je osnovna celica naše družbe, in to je družina. Če svojih otrok ne bomo naučili delati, če jim ne bomo privzgojili odnosa do zemlje, potem gotovo v prihodnosti ne bo nihče več kmetoval,« je poudaril Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje - Krka.

Dejal je, da so zadruge ustanovljene za pospeševanje gospodarskih koristi njihovih članov. Tako so v zadnjem času uvedli kar nekaj ukrepov, ki so prav temu namenjeni. Omenil je povečanje števila kooperacij, podporo pri nabavi kmetijskega repromateriala, odkup in sušenje koruze, uvedli so tudi pravilnik o štipendiranju otrok njihovih zadružnikov in tudi njihovih zaposlenih ter pravilnik o pomoči pri naravnih in drugih nesrečah.

Skratka, pogovorni večer je v ospredje postavil potrebo po spremembah, povezovanju in sodelovanju kmetov pa tudi vseh, ki delujejo na področju kmetijstva.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič