DL: Lastna cerkev srbske pravoslavne skupnosti v NM

8.12.2024 | 18:00

Že več kot 40 let imajo bogoslužje v kapeli na ločenskem pokopališču, v kateri gostujejo – Cerkev bodo gradili na koncu ulice Žlebej v Bršljinu – Novomeško srbsko kulturno društvo, ki združuje ljudi vseh generacij, že 17 let

Srbska pravoslavna skupnost je v Novem mestu že desetletja. Leta 1983 je bila ustanovljena pravoslavna cerkvena občina; od takrat bogoslužje in druge verske obrede opravljajo v kapeli na pokopališču v Ločni, ki jo imajo v najemu. V prihodnosti bodo po vseh teh letih prišli do lastne cerkve, ki jo bodo zgradili na koncu ulice Žlebej v Bršljinu.

Vrsto let so po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Novem mestu Danijela Nikolića iskali lokacijo v dolenjski prestolnici za nekoliko večjo cerkev, saj je omenjena kapela premajhna. Uspeli so najti primerno zemljišče; gre za območje nekdanjega vojaškega strelišča, na katerem občinski prostorski načrt dovoljuje postavitev sakralnega objekta, in ga kupili od zasebnega lastnika. V začetku oktobra sta paroh Nikolić in Urban Kramar, podžupan Mestne občine Novo mesto, s katero pri tem vseskozi sodelujejo, na zboru krajanov Krajevne skupnosti Bršljin, predvsem prebivalcem Žlebeja in Kočevarjeve ulice, predstavila projekt.

»Idejno rešitev, kako naj bi bila cerkev za okoli 300 vernikov s pripadajočim župniščem, v katerem bi bili učilnica za verouk, večnamenska dvorana za delavnice in kulturne prireditve in stanovanje za župnika s pripadajočimi parkirišči, videti, pripravlja ugledni arhitekt Dimitrije Marinković, ki predava na fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Z njo bomo seznanili občinsko upravo in tudi prebivalce, sicer pa bo v nadaljevanju za izdelavo projektne dokumentacije poskrbel lokalni projektantski biro,« je za Dolenjski list povedal paroh. Takrat bodo lahko tudi ocenili vrednost projekta, denar za gradnjo pa bodo večinoma prispevali verniki. »A ker gre za projekt, ki bo potreboval več časa, bomo gradili fazno. Naša želja je, da v ta lep prostor, obdan z zelenjem, umestimo primeren, ne preveč velik objekt, da bi čim manj posegali v to naravno okolje. Da bi to postal neki intimni prostor, lep del krajevne skupnosti, ki pa bi bil na voljo vsem,« pove paroh.

Svet krajevne skupnosti in zbrani krajani so gradnjo podprli in niso imeli nobenih zadržkov, izpostavili pa so dostop do gradbišča in pozneje tudi do cerkve, saj ulica – takšna kot je – težke mehanizacije ne prenese. Kot je povedala Mira Kump, predsednica Krajevne skupnosti Bršljin, so menili, da je v predhodnih postopkih pred izdajo gradbenega dovoljenja treba preveriti dostop in gradnjo parkirišč. Paroh in podžupan sta zagotovila, da bodo poskušali najti primerno rešitev za cesto, sicer pa je, kot je povedal podžupan, omenjena ulica od križišča s Kočevarjevo ulico predvidena za celovito prenovo, v sklopu katere bi odstranili tudi zapuščene garaže. »Rad bi se zahvalil sosedom in krajevni skupnosti za posluh in razumevanje, ko smo jim predstavili naše želje in načrte, pa tudi rimokatoliški cerkvi kot sestrski skupnosti za možnost, da gostujemo v kapeli v Ločni, ter podporo pri gradnji cerkve,« je poudaril paroh Nikolić.

ŠTEVILČNA SKUPNOST IN DRUŠTVO

V Novem mestu in bližnji okolici je po njegovih besedah prek 500 družin, ki prihajajo v cerkev redno ali občasno, gre za več kot 2.000 ljudi, maše pa obiskujejo tudi ljudje iz širše Dolenjske in Posavja, saj župnija seže tja do Ivančne Gorice, Bele krajine ter Krškega in Brežic. Pomembno vlogo pri povezovanju ljudi, še posebej prišlekov, in njihovem vključevanju v družbo na eni strani ter negovanju tradicije, nacionalne in kulturne identitete ter jezika na drugi ima poleg cerkve tudi Srbsko kulturno društvo Novo mesto; oboji so tesno povezani, saj so njihovi člani tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve.

Omenjeno društvo, ki deluje v javnem interesu, je bilo ustanovljeno leta 2007 in ima približno 120 članov vseh generacij – od otrok, starih pet let, do najstarejših, ki so stari več kot 70 let. Člani, kot je pojasnila predsednica Nada Cukut, so večinoma iz Novega mesta, prihajajo pa tudi iz Trebnjega, Šmarjeških Toplice, Kočevja, Kostanjevice na Krki, Straže, Žužemberka. »V društvu delujejo štiri folklorne skupine, in sicer najmlajša otroška skupina od 5 do 9 let starosti, starejša otroška skupina od 9 do 14 let, mladinska od 14 do 30 ter veteranska od 30 let in več. Učimo se plesne korake, koreografije in pesmi iz različnih krajev Srbije, Bosne in Hercegovine pa tudi Bele krajine,« pove Cukut.

Že vrsto let sodelujejo na Tednu kultur v Novem mestu, poleg prireditev v Sloveniji pa so se udeležili tudi številnih festivalov v Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. »Poleg tega, da uspešno sodelujemo z drugimi srbskimi društvi v Sloveniji, se povezujemo tudi s kulturnoumetniškimi društvi drugih narodnosti. Tako izpolnjujemo svoje poslanstvo, spodbujamo kulturne dejavnosti, medkulturno razumevanje in spoštovanje ter prispevamo h kulturni raznolikosti,« je še dodala Nada Cukut.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič