DL: Šolska prehrana - Želje drugačne od smernic

10.12.2024 | 14:30

Na krožnikih naj bo čim pogosteje lokalna, čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana – Nič več belih pekovskih izdelkov in paštet, več pa stročnic, namazov in pustega mesa – Se bo količina zavržene hrane povečala?

Z novim šolskim letom so začele veljati prenovljene prehranske smernice, ki so jih pri načrtovanju in organizaciji prehrane dolžni upoštevati vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji. Vsi se strinjamo, kako zelo je pomembna raznolika in uravnotežena prehrana otroka in mladostnika pa tudi odraslega, kaj je zdravo in kaj ne, je tudi jasno – kako pa je to videti v praksi? Šole so bile postavljene pred velik izziv, nihče si ne želi, da bi se količina zavržene hrane zaradi novih smernic povečala, na drugi strani pa so denimo polnozrnata živila dražja od belih, tudi ribe so med dražjimi beljakovinskimi živili.

Na šolskih jedilnikih po novem naj ne bi bilo pic, hrenovk, rogljičkov in žepkov, paštet in podobnega, zato pa bo več stročnic in sploh živil rastlinskega izvora, pustih vrst mesa in rib, v šolski kuhinji pripravljenih namazov, polnozrnatih izdelkov, kaš in sadja. Sladke pijače, tudi čaj, in sokove sta zamenjala voda in nesladkan čaj, priporoča se tudi uporaba manj soli. V šolah so sicer že v preteklosti upoštevali smernice zdrave prehrane, tako da po besedah naših sogovornikov iz treh osnovnih šol nove smernice kakih velikih sprememb niso prinesle, bodo pa zanje in za učence pomenile nekoliko več prilagajanja.

MANJ SLANO, MANJ OKUSNO

V Osnovni šoli Trebnje, ki jo obiskuje skoraj 1.230 učencev, so po besedah vodje prehrane Petre Pristavnik že pred uvedbo novih smernic v največji mogoči meri ponujali ekološka živila, živila lokalnih dobaviteljev in živila višje kakovosti, prav tako so začeli uvajati bolj zdrave namaze (zelenjavne, skutne, ribje), ki pa so bili zelo slabo sprejeti, a jih zdaj na jedilnik vključujejo večkrat in z njimi zamenjujejo manj zdrave malice. Po novem čokoladnih namazov ne bo več, paštete pa bodo ponujali le, če bodo imeli kadrovske težave.

Ribe so bile pri njih že doslej na jedilniku enkrat na teden ali vsaj enkrat na dva tedna, in če je le mogoče, so iz slovenskih ribogojnic. Tudi pri pripravi slaščic in podobnega so pšenično moko že zamenjevali s pirino. »Posegali smo po mesu višje kakovosti, na jedilniku je bila perutnina, govedina in teletina izključno z znakom Izbrana kakovost ali pa govedina in teletina ekološkega izvora. Tudi hrenovke, ki jih učencem ponudimo največ enkrat na mesec, imajo znak Izbrana kakovost. Prav tako smo že v preteklosti imeli čaj brez sladkorja, a ga še vedno ne marajo,« pove Petra Pristavnik.

Večjih sprememb pri njih pri pripravi kosil tako ne bo, te bodo predvsem z vidika vključevanja zamenjav za mesne obroke in zmanjšanja količine soli v jedeh, glede tega pa so, pove sogovornica, učenci in starši že povedali, da je hrana manj okusna. Več sprememb so oz. bodo deležne malice. »Nekatere pekarne so nam že prišle naproti in pripravile nabor pekovskih izdelkov iz polnozrnate moke ali moke drugih žit, s katerimi bomo nadomestili izdelke iz bele moke, nekajkrat na leto pa bomo učencem še vedno ponudili tudi izdelke iz bele moke in na njihovo željo še katere njim ljube jedi.«

NAMESTO NA KOSILO V PEKARNO

Žal se želje učencev ne ujemajo z novimi smernicami, poudari vodja prehrane. Rezultati ankete o zadovoljstvu s prehrano, ki jo izvedejo vsako leto, namreč kažejo, da imajo najraje manj zdrave jedi, kot so pice, rogljički, slaščice, hrenovke, palačinke, testenine, ne marajo pa domačih namazov, zelenjave, rib. »Na začetku šolskega leta smo se soočili z velikim odporom učencev do sprememb. Gre predvsem za učence predmetne stopnje, učenci prve triade lažje sprejemajo spremembe. Nekaj učencev se je odjavilo od šolskega kosila in raje hodijo na kosilo v bližnje pekarne in obrate s hitro prehrano, prav tako tudi zjutraj pred poukom odhajajo v bližnje pekarne, kadar na jedilniku ni jedi po njihovih željah, kar je po našem mnenju kar velika težava,« poudari Petra Pristavnik in doda, da se je povečala tudi količina zavržene hrane. Zgodilo se je že, da so v kuhinjo vrnili popolnoma nedotaknjene v kuhinji pripravljene namaze. »Delavci šole se trudimo, da učence vzpodbujamo pri pokušanju novih jedi,« še pove.

DOBAVITELJI NISO BILI PRIPRAVLJENI

V Osnovni šoli Leskovec pri Krškem, ki jo obiskuje 725 učencev, posebnih odzivov med učenci in starši za zdaj še niso opazili, saj so kar nekaj sprememb uvedli že pred objavo novih smernic, druge pa nameravajo uveljaviti postopoma. Kot pove ravnateljica Jožica Repše, so na jedilnike že prej uvajali bolj polnovredno hrano, polnozrnate testenine, kuskus, polnovredni riž, in sami pripravljali različne šolske namaze, s katerimi so nadomeščali pogostost paštet. Čokoladnih namazov nimajo že več let, tudi pic, burgerjev in hrenovk ni bilo pogosto na krožnikih.

»Spremembe se bodo še najbolj poznale pri vključenosti belih pekovskih peciv na jedilnike (sirovke, rogljiči, makovke ipd.), ki jih bomo postopoma nadomestili z bolj polnovrednimi alternativami. Sicer dobavitelji na spremembo smernic niso bili pripravljeni, saj smo bili obveščeni, da zaradi povečanega povpraševanja primanjkuje polnozrnatih testenin, smo pa že stopili v stik z njimi in se bodo trudili prilagoditi,« pove ravnateljica.

Postopoma bodo na jedilnikih večkrat perutnina, ribe in jedi iz stročnic, saj smernice priporočajo manj rdečega mesa. Nadomeščanje rdečega mesa z alternativami, doda, bo morda še najtežje, saj zahteva nove recepture, poleg tega pa so učenci navajeni na dosedanje obroke, brezmesnih in ribjih obrokov ne sprejemajo najbolje. »Mesno štruco iz rdečega mesa dokaj radi pojedo, alternativna ribja mesna štruca pa med učenci ni bila dobro sprejeta, tako da smo imeli veliko zavržene hrane,« navede primer.

Zato tudi ponudbe predelanih izdelkov za zdaj ne nameravajo še povsem ukiniti. »Spremljamo navade in želje naših učencev in menimo, da bi se količina zavržene hrane zelo povečala, če bi spremembe uvedli prehitro,« doda. Tudi pri njih organizator prehrane enkrat letno pripravi vprašalnik za učence in starše, na podlagi katerega lahko ugotovijo, kakšne so preference otrok do posameznih ponujenih živil in obrokov.

V okviru različnih šolskih dejavnosti imajo učenci možnost sodelovati z organizatorjem prehrane pri načrtovanju tedenskega jedilnika. »Pri tem jih opozorimo tudi na razloge, zakaj je jedilnik sestavljen, kot je, in kako vpliva vključenost polnovrednih živil, sadja in zelenjave na počutje in zdrav razvoj otrok,« še pove Jožica Repše.

NI VELIKO ODPADNE HRANE

V Osnovni šoli Belokranjskega odreda Semič se pri uvajanju sprememb po besedah ravnatelja Tomaža Pavlakoviča ne spopadajo s kakšnimi težavami, pa tudi z velikimi količinami odpadne hrane ne. »To pove, da so obroki učencem všeč in da upoštevamo v neki meri njihove predloge in želje, ki jih izrazijo v šolski anketi in parlamentu.« Te sicer niso v skladu z novimi smernicami, doda, a se trudijo katero, ki je v okviru smernic in njihovih zmožnosti, vključiti na jedilnik. Tudi on poudari postopnost uvajanja sprememb, da se učenci privajajo na nove okuse.

Nove smernice niso veliko posegle v načrtovanje šolske prehrane, saj so, pravi, že v prejšnjih letih vključevali nepredelana ali minimalno predelana živila, polnovredna živila, sezonska živila, živila lokalnih pridelovalcev ipd. Seveda pa so morali nadomestiti nekatera živila z ustreznejšimi, predvsem polnozrnatimi. V vsakodnevne obroke učencev so začeli vključevati še več stročnic in kaš, pripravljajo še več domačih zdravih namazov z manj soli, maščob in tudi sladkorja, ki so nadomestili raznovrstne paštete in čokoladne namaze. V obroke vključujejo minimalno hrenovk, če že, gre za telečje biohrenovke, pic, hamburgerjev in podobnega pa na njihovih jedilnikih za kosilo že prej ni bilo, čeprav bi si to učenci želeli, pove ravnatelj. Doda še, da imajo učenci na njihovi šoli za malico najraje različne namaze in kosmiče z lokalno pridelanim mlekom, za kosilo kakšne mesne kroglice v omaki, pečenega piščanca z mlinci in podobno.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič