DL: Ivo Boscarol o mesu za vegetarijance, logistiki ...

3.1.2025 | 17:30

Visoka šola za upravljanje podeželja je na svojo 18. mednarodno konferenco o logistiki v kmetijstvu povabila podjetnika Iva Boscarola – Certificiral prvo električno letalo na svetu – Logistika je v kmetijstvu nepogrešljiva – V laboratorijih bi iz izvornih celic proizvajali »pravo« meso

Brezpilotna električna letala za prevoz  tovora so prav gotovo naslednji korak v logistiki, pravi Ivo Boscarol.  (Foto: D. S.)

Brezpilotna električna letala za prevoz tovora so prav gotovo naslednji korak v logistiki, pravi Ivo Boscarol. (Foto: D. S.)

Ivo Boscarol (levo) je prepričan, da bo  naravna, ekološko pridelana hrana kmalu tako draga, da si jo bodo lahko  privoščili le še premožnejši ljudje. (Foto: D. S.)

Ivo Boscarol (levo) je prepričan, da bo naravna, ekološko pridelana hrana kmalu tako draga, da si jo bodo lahko privoščili le še premožnejši ljudje. (Foto: D. S.)

Kakšna bo prihodnost kmetijstva in pridelave hrane? Kakšni so svetovni izzivi logistike v kmetijstvu? Kako daleč (ali pa blizu) smo od pridelave mesa v laboratorijih? O vsem tem in tudi o svoji podjetniški poti in razmišljanju izven okvirov je na 18. mednarodni konferenci o logistiki v kmetijstvu na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto govoril poseben gost, inovator svetovnega slovesa Ivo Boscarol. Z njim se je pogovarjal izredni profesor dr. Andrej Lisec.

Boscarol že 30 let postavlja svetovne standarde v proizvodnji ultralahkih letal. Je pilot, inštruktor letenja, pionir električnega (brezemisijskega) letalstva, predvsem pa ustanovitelj in solastnik skupine družb Pipistrel s podružnicami v Sloveniji, Italiji in na Kitajskem, ki načrtuje in proizvaja najnaprednejša lahka letala na svetu. Postavil je več svetovnih mejnikov v razvoju letalstva. Leta 2022 je večino delnic Pipistrela prodal ameriški korporaciji Textron, v kateri kot častni predsednik nadaljuje svojo vizijo letalstva brez emisij.

Logistika – ključni del gospodarstva

Za svoj največji uspeh šteje razvoj brezemisijskega (električnega) letala. Za Uber je namreč pred leti začel razvijati letalo na električni pogon, in ko mu ga je leta 2020 uspelo certificirati, so mu začela slediti tudi večja podjetja po svetu in v razvoj električnega letalstva vlagati ogromne vsote denarja. »Vedel sem, da temu ne bomo mogli konkurirati, zato smo se povezali s Textronom, s katerim zdaj razvoj peljemo naprej,« je dejal.

Boscarolove ideje so neločljivo povezane z logistiko, logistika pa je nepogrešljiv del vsakega gospodarstva, tudi kmetijstva. »Lahko imate najboljši proizvod na svetu, a če ne pride do kupca oziroma do tistega, ki ga potrebuje, ni dosegel namena. Logistika pa je tista, ki to omogoča.« Kot pravi, bodo decembra preizkusili novo posebno tovorno letalo z motorji za navpično poletanje. Ker je letalo električno, je tiho (v nasprotju z običajnimi letali), zato lahko leti ponoči, je brezpilotno in zato poceni (piloti na nočnih poletih so zelo dragi), tudi slabo vreme in vse hujše posledice podnebnih sprememb zanj ne bodo dejavnik. »To je prav gotovo naslednji korak v logistiki,« je prepričan Boscarol.

Pravo meso iz laboratorija

Hkrati se ukvarja še s celo paleto drugih reči, vlaga v različne visoke tehnologije, biofarmacijo, medicino pa tudi v alternativno pridelavo hrane. O njej je začel razmišljati, ko je po svetu videl, kako težko ljudje pridejo do kakovostne hrane. Ideja, ki jo že razvijajo v njegovem laboratoriju, je, da bi hrano, kakršno danes pridelamo doma ali na kmetijah, iz izvornih celic pridelali v laboratoriju. Prepričan je, da bo naravno pridelana hrana kmalu predraga za velik del prebivalstva in si jo bodo lahko privoščili le najpremožnejši, hrana iz laboratorija pa bo bistveno cenejša. »Zato je treba razmišljati o tistem delu človeštva, ki tega denarja ne bo imel,« pravi.

Da pa bi se izognili težavam z dostavo in da bi bila hrana pridelana brez konzervansov in aditivov, jo je treba pridelati čim bližje potrošniku. »Zato hkrati razvijamo tudi tehnologijo preprostih bioreaktorjev, ki bi jih lahko imeli kar doma ali pa na neki kmetiji. Če bi kmetu denimo krmo za živino uničila toča, bi imel še vedno alternativo, da lahko proizvaja meso tudi v laboratoriju, v katerem bodo razmere enake tistim pri živalih. Nismo več daleč od tega, to ni znanstvena fantastika. Me je pa presenetilo, da smo dobili največ povpraševanja in zanimanja o tem prav od mladih kmetov,« je dejal Boscarol.

Energija iz odpadne hrane

Takšna hrana ima, kot pravi, številne prednosti. Meso, pridelano v laboratoriju, lahko jedo tudi vegetarijanci in vegani, saj odpade njihov najpomembnejši argument – trpljenje živali. »Trendi gredo v smer, da ljudje ne bi jedli rastlinskih nadomestkov za meso, pač pa pravo meso, pridelano na drugačen način,« pojasnjuje. Nekatere evropske države so v tej smeri že spremenile zakonodajo in odprle pot pridelavi hrane v laboratorijih.

Boscarol pa razmišlja še korak dlje. Ker morajo celice rasti v enakih razmerah kot v telesu živali, torej na primernem gojišču in ob enaki temperaturi, bi lahko oboje pridobili iz ostankov zavržene hrane. »Zakaj ne bi namesto dovajanja elektrike iz omrežja te energije proizvajali z vrenjem odpadne hrane? Tako bi hkrati dobili medij, v katerem rastejo celice, in dovolj toplote.« Krog bi bil tako sklenjen, razmišlja Boscarol.

Devet let zapovrstjo ga je revija Readers Digest izbrala za najbolj zaupanja vrednega poslovneža v Sloveniji. Revija Politico ga je uvrstila med 28 najvplivnejših ljudi v EU. Ameriška letalska akademija mu je podelila naziv živa legenda letalstva. Dobil je tudi najvišje državno civilno odlikovanje zlati red za zasluge, Univerza v Novi Gorici pa mu je podelila naziv častni doktor. A kot pravi, mu med vsemi temi največ pomeni prav prvo priznanje. »To priznanje kaže, da del Slovenije vendarle razume, da lahko delaš tudi dobro in da tudi z ljudmi ravnaš tako, da ne odhajajo. Če te ljudje izberejo za zaupanja vrednega, je to tisto, kar v poslu in tudi v življenju največ šteje,« je zaključil Boscarol.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

D. Stanković

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava