DL: Vinar leta priznava: Tudi sreča je potrebna

10.1.2025 | 13:20

Društvo vinogradnikov Semič je nagradilo najboljša vina letnika 2024. Ocenjevanje 280 oddanih vzorcev je napolnilo dvorano semiškega hotela Smuk, v katerem je tako že 37. odmevalo Kolikor kapljic, toliko let ...

Jože Mavretič z najvišje ocenjenim vinom

Šampione semiškega ocenjevanja so pridelali (z leve, z diplomami v rokah): Marjan Jakša, Jože Mavretič in Jože Malnarič (Vinska klet Lipec).

Steklene plakete za najboljša vina so županja Polona Kambič, predsednik DV Semič Ivan Bukovec in 14. kraljica metliške črnine Eva Štefanič podelili: Marjanu Jakši iz Črnomlja za šampiona letošnjega letnika metliške črnine, Vinski kleti Lipec iz Semiča za šampiona letošnjega belokranjca ter družini Mavretič iz Vidošičev za rumeni muškat izbor, ki je postal šampiona letošnjega ocenjevanja. Vzorcu je 16-članska komisija podelila 18,63 točke od dvajsetih.

Jože Mavretič, ki je postal vinar leta 2024, svoje dosežke najbolj pripisuje tehnologiji – brez te danes ne gre, poudarja –, 50-letnim izkušnjam, na koncu pa tudi sreči. »Sreča je v tem, da pravočasno prideš na vrstni red za degustacijo, ker ni vseeno, ali si med prvimi ali zadnjimi, pa tudi, da presodiš, katero vino bo degustatorju najbolj prijalo, in ni nujno, da bo najboljše iz tvoje kleti,« pravi Mavretič, ki je je sicer prejel že dva naziva svetovna šampiona, enega v Ljubljani in enega v New Yorku, kjer je bilo okoli 11.000 vzorcev.

Ivan Bukovec, prvi in zdajšnji predsednik Društva vinogradnikov Semič, je v uvodnem nagovoru izpostavil problem intenzivnega opuščanja vinogradov. Za podrobnejši opis dejanskega stanja pa nas je napotil na persono grato slovenskega vinogradništva dr. Julija Nemaniča, ki je posebej za semiški vinogradniški bilten zapisal takole:

»Zaskrbljujoče je, da je procentualno zelo verjetno največje zmanjševanje vinogradov ravno v Beli krajini. Krize v panogi so tudi sporočilo, da je treba zastaviti posel drugače. Vino je preživelo več tisoč let in človeštvo ga potrebuje. Ker ga bo manj, se ga bo iskalo. Po avstrijski statistiki (december 2023) naj bi bila naravna vina na svetovnem trgu v stalnem porastu. Danes uveljavljene kletarske prakse za pridelavo konvencionalnih vin pomenijo za del poznavalcev vin skrajnost, ki vzbuja odpor do 'tehnoloških' vin. Vina se preveč filtrira, bistri in bogati z dodatki. Zakaj je na trgu vse več potrebnih dodatkov za popravljanje moštov kljub višji kakovosti grozdja? 'Pravoverna' enologija naj bi bila eden od vzrokov za pojav 'gibanja k naravnim vinom'. Tekma se odvija med dvema vizijama, preprosto povedano: naravna vina imajo 'napake', tehnološka vina nimajo 'duše'. Če se lotimo naravnih vin, ki se uveljavljajo, nam bo gotovo uspelo.«