FOTO: Planinski izlet na Mali Golak

Starejša skupina pohodnikov posavskih planinskih društev je v četrtek, 20. 2. 2025, organizirala planinski izlet na najvišji vrh Trnovskega gozda Mali Golak, 1495m. S polnim avtobusom smo se odpeljali iz Posavja v Predmejo. V Gostišču Krapež smo popili kavo in čaj, pomalicali in pojedli nekaj rogljičev, ki sta nam jih prinesli pohodnici. Na planinskem izletu so se nam pridružili tudi trije domači planinski vodniki, s katerimi smo že v lanskem letu skupaj prehodili zelo zanimivo pot po robu iz Predmeje na Sinji vrh.
Z avtobusom smo se nato odpeljali v Tiho dolino, kjer so nam domači vodniki predstavili športni park, poimenovan po Edmundu Čibeju, učitelju, kronistu in pobudniku ustanovitve ajdovske podružnice Slovenskega planinskega društva. Po rahlo zasneženi cesti smo začeli pohod po čudovitem bukovem gozdu. Kmalu smo prišli na dobro označeno kolovozno pot, ki je postajala vse bolj strma. S krajšimi postanki smo omogočali veliki skupini, da smo hodili skupaj. Po približno uri hoda smo prišli na križišče, kjer je bila možnost nadaljevati pot cesti do planinske koče ali po strmi poti na naš načrtovan vrh Mali Golak. Odločitev je padla, da gremo po strmi poti vsi na vrh. Da pa je tam burja doma, smo opazili, ko smo prečkali nekaj zametov. Temperature zraka so bile vse višje in jutranji veter, ki nas je vznemirjal med jutranjo vožnjo skozi Ajdovščino, je izginil. Skupina se je malo raztegnila. Razdelili smo se v manjše skupine, v katerih so planinski vodniki skrbeli za varen korak. Proti vrhu se nam je najprej pokazal čudovit razgled na Kamniško Savinjske Alpe in proti jugu na Snežnik, Nanos, Učko … Bukov gozd so proti vrhu zamenjale smreke, na vrhu pa ruševje. Na vrhu Malega Golaka se nam je v soncu kazal edinstven razgled na ves slovenski alpski svet: Kanin, Mangart, Jalovec, Triglav, Stol, Storžič, Grintovec in levo na italijanske Dolomite. Ob čudovitem sončnem vremenu smo naredili veliko fotografij in uživali, uživali … Kar težko smo se poslovili z vrha in pot nadaljevali navzdol do Iztokove koče pod Golaki. Tam so nas v mali, pravljični leseni planinski koči prijazno sprejeli in nam za kosilo pripravili okusno joto z repo in pasulj, za sladico pa domačo specialiteto, orehove štruklje. Naš zadnji del poti nas je vodil še nazaj do avtobusa, kjer smo ob rojstnem dnevu čestitali naši Ireni, predsednici Planskega društva Videm za okrogli jubilej. Vse pohodnike je pogostila s potico, zavitkom, kremnim pecivom in kozarcem posavskega vina. Za konec smo se na poti proti domu ustavili še v Vipavskem Križu, ki sodi med najlepše zgodovinsko kulturne spomenike v Sloveniji. Na Info točki nas je sprejela prijazna vodička in nam na kratko predstavila lokalne zanimivosti. Žal nam čas ni omogočal daljšega ogleda. Z avtobusom smo se nato polni čudovitih vtisov odpeljali nazaj v Posavje.