Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Čeprav je bil veliki petek -zapovedan post, pa se bolj ali manj pripravljamo na resno ali vsaj simbolno proslavljanje velike noči. V Sloveniji imamo navado za veliko noč uživati predvsem šunko in pirhe, a v nekaterih deželah imajo drugačne navade.

V Evropi je običaj, da si za veliko noč največkrat privoščijo jagnjetino, posebno je to značilno za mediteranske države, kjer so tudi sicer največji porabniki ovčjega mesa. Takrat so tudi cene jagnjetine precej višje. Povprečna odkupna cena za jagnječje meso za veliko noč v Italiji preseže tudi 9 evrov za kg, potrošniki pa ga ta teden v Trstu v mesnici niso mogli dobiti za manj kot 21 evrov za kg. To so cene, o katerih lahko slovenski rejci drobnice samo sanjajo!

Poraba mesa drobnice se je v Sloveniji v zadnjih letih zelo povečala - za petkrat, kar je razveseljivo, še vedno pa ta ni na nivoju, ki bi si ga to kvalitetno meso zaslužilo. Veliko bolje je z mlečnimi izdelki, ki so zelo deficitarni.

Ključ do večje porabe in boljših cen je promocija. Rejci drobnice so s podporo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije takšno priložnost izkoristili na 1. Dnevu živinorejcev Slovenije v Centru biotehnike Grm, Novo mesto. Odziv udeležencev je bil zelo dober in ni vrag, da se bo to pozneje poznalo tudi pri povpraševanju, saj je ponujeno med odmorom posveta v hipu pošlo. Pomembno je jagnjetino ponujati na različne načine, saj najpogostejša oblika - jagnjetina na ražnju ni po okusu vseh ljubiteljev. Dijaki šole Grm, ki se izobražujejo na gostinski smeri, so ponudili izdelke kmetije Vučji ogrizek: Jagnjetino na ražnju iz krušne peči, ovčje hrenovke, belokranjske klobase, ovčje jaglene klobase (klobase s proseno kašo) in ovčje salame. Pokušati pa je bilo mogoče tudi Bovški ovčji sir.

V Sloveniji je poraba ovčjega mesa manj kot 1,5 kilograma na prebivalca, v Grčiji pa 17 kilogramov na prebivalca.

Pomembno se je zavedati, da bi morali uživati predvsem hrano iz lokalnega okolja - ki jo naše telo najboljše sprejema, s tem pa tudi vzpodbujamo ohranjanje slovenskega podeželja, saj posebno v primeru drobnice to pomeni vzdrževanje kulturne krajine in poseljenosti najbolj kritičnih območij.

Adlešiški župnik, Ivan Šašelj je v Bisernice iz belokranjskega zaklada, leta 1906 o Velikem petku zapisal: "Ako sadno drevo noče roditi, pojdi na veliki petek pred solnčnim vzhodom pod nje in zamahni s sekiro trikrat proti njegovemu deblu. Potem ti bo rodno."

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vam želi kolektiv KP Kolpa!