Kačji pastirji ne pasejo kač
Ne, te živalce nimajo nič opravka s kačami. Marsikoga pa ob tem imenu vseeno spreleti srh in še marsikje se jih v ljudskem izročilu omenjajo s strahom in spoštovanjem. Ponekod zanje zasledimo ljudska imena: modrasov hlapec, kačec in še nekatera. Tudi po nemško jih imenujejo Teufelsnadeln (hudičeva igla), po angleško pa Dragonflies. Vsa ta zastrašujoča imena pa se tem vitkim, mavrično obarvanim spretnim letalcem, ki jih srečujemo ob ribnikih, mlakah in vodotokih, prav nič ne podajo. Bojazen, da bi nas ugriznili ali celo zastrupili, pa je popolnoma odveč.
Kačji pastirji so izjemno stara vrsta žuželk, na Zemlji živijo že več kot 300 milijonov let. Skrivnost tako dolgega obstoja je v njihovem razvojnem ciklusu, saj spadajo v skupini žuželk z nepopolno preobrazbo. Tako njihov razvoj poteka od jajčeca, preko več stadijev ličinke kar direktno do odrasle živali, brez stadija bube. Večino svojega življenja, ki lahko traja več let, tako preživijo kot ličinke v vodi, kamor samica po parjenju odloži jajčeca. Obdobje odrasle živali, ki traja samo nekaj tednov, predstavlja le krajši del njihovega življenja.
Na svetu živi okoli 6000 vrst kačjih pastirjev, v Sloveniji pa preko 70 vrst in podvrst, kjer so tudi ena izmed najbolj raziskanih živali. Ob koncu 17. stoletja jih je raziskoval že J.V.Valvasor.
Te izjemno dobri letalci se za svoje vragolije v zraku lahko zahvalijo izbornim krilom in dobremu vidu. Pri raznokrilih vrstah para kril delujeta neodvisno, zato lahko lebdijo v zraku ali celo letijo vzvratno. Pri letu dosegajo velike hitrosti. So ljubitelji sončne pripeke in so v tem času najbolj aktivni.
Ličinke in odrasli kačji pastirji so plenilci. Ličinke se v vodi hranijo z drobnimi vodnimi živalcami, ko pa zapustijo ta prvobitni element, pa z mušicami, komarji in ostalimi drobnimi žuželkami. Letalske sposobnosti in dober vid tu še posebej pridejo do veljave.
Tudi kačji pastirji spadajo med ogrožene živalske vrste, saj s posegi v okolje vse bolj krčimo njihov življenjski prostor. Na območju nekdanjega rudnika Kanižarica, kjer so nastali te posnetki »pastirjev kač«, stari in razširjeni novi del rudniške mlake počasi znova postajata pomemben habitat za to in ostale živalske in rastlinske vrste. Še zanimivost, preteklo zimo se je na svoji selitveni poti tu na kratkem počitku ustavila ogromna jata žerjavov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
