Kulturnemu prazniku na pot
Vsem Slovencem pa opozorilo, naj ta praznik ne bo prazen. Zaradi sebe, ki živiš v tej deželi in vseh tistih, ki so naš jezik in kulturo obdržali in jo bogatijo še danes, praznuj ta praznik. V tem norem času potrebujemo veliko lepega. To najdemo v knjigah, pesmih, slikah, glasbi. Morda v tej stiski s časom, ki si jo delamo sami, res ne vidimo, da nam stik z njo odtehta vso norenje za več.
Če ni časa za knjigo, obisk predstav, je dober nadomestek pesem. Kratke so in z ritmom in rimo pobožajo naša ušesa. Čeprav so kratke, sežejo globlje, ker odzvanjajo naš odziv na izrečeno, prebrano. Globoko v nas še vedno spi človek, ki potrebuje nekaj lepega, da mu je lažje. Še več nam ponudi glasba, petje, ker takrat odzveni tudi harmonija v nas, ki je zapisana že davno. Prav je, da smo ponosni na preteklost in skrbimo, da se bo ohranila za bodočnost.
Še posebno moramo paziti, da svoj jezik očuvamo, saj je bilo zanj poskrbljeno v drugačnih časih. Če ga ne bi naredili, širili in bogatili pred nami, bi danes govorili tuj jezik. Pa saj ga že govorite, četudi pomešan z domačim jezikom in kmalu že ne bo več naš. V pogovoru mladih bi že potrebovali prevajalca, toliko tujega ste spustili med domače besede. Čeprav pregovor »Koliko jezikov znaš, toliko veljaš,« drži, je materin jezik tvoje ogledalo in spričevalo. Priča, od kod si doma. V skrbi za jezik je tudi tvoja pripadnost rodu in zemlji, kjer si se rodil, odraščal in ji pripadaš hote ali nehote. Če zatajiš rod, si odrežeš korenine, ki so te pojile.
Čeprav se mnogim zdi kultura in vse, kar ji pripada, nepotrebna in odveč, je prav ta odraz našega naroda in naše zaveze njemu. Po kulturi se ločimo od drugih in s kulturo izražamo sebe in svoj odnos do ljudi, živali in umetnin.
Naj bo to praznik besede, petja in ustvarjanja. S tem bogastvom lažje in lepše prebrodimo življenje. Naj vam kultura odzvanja in se vidi tudi od daleč. Srčna kultura pa nas približa ljudem, da ostanemo ljudje in človek.
Morda je dobro, da se okužimo z bralnim virusom. V tišini in miru ga prenašamo in morda ga nikoli ne prebolimo. To je dobra družba in okužba, ki prinese širni svet v dom, tuje navade v domačijo in širi razgled. To je virus, ki ne boli in prinaša veselje med ljudi. Srečen dan kulture!
