Pixabay

##IMAGE-3044955##

Mnogo tisočletij je minilo od nastanka človeštva in ves ta čas je bil prisoten tudi pozdrav. To je bila neke vrste komunikacija med ljudmi. Začetki so bili verjetno samo določeni gibi in obrazna mimika, ki je bližnjim plemenom nakazovala ali so dobrodošli ali ne. Mrki obrazi ali pa veselo vriskanje je tujce takoj opozorilo, če je boljše, da nadaljujejo svojo pot ali pa se lahko ustavijo in z njimi podelijo skromen obrok, ki so jim ga dobrodušno ponudili. Vseeno pa je najstarejši poznani pozdrav rokovanje. Vendar je bilo treba tukaj paziti, kakšen je bil stisk roke. Če je bil močan je to pomenilo, da hoče nekdo pokazati svojo možatost in pa premoč, v nasprotnem primeru pa, da je slabič, na katerega se ne moreš zanesti.

Za časa vladavine kralja Sirije – Šalmaneserja III. v 9. stoletju pred našim štetjem, je bilo rokovanje zelo pomembno, saj je bilo lahko z njim potrjeno premirje med dvema državama in vojskama, izjemen pomen pa je imel stisk roke tudi pri sklepanju kupčij. In tako rokovanje je bilo dosti več vredno, kakor pa danes vse pogodbe in aneksi, saj je bilo zavezujoče. Če si ga prekršil, te je lahko doletela huda kazen, celo smrt.

Rokovanje omenja tudi Homer v Iliadi in sicer naj bi to bil znak spoštovanja, prav tako pa naletimo na stisk roke tudi pri Shakespearu – pomenil je znak sprave.

Ponujena roka je tudi pomenila, da v njej ni skritega orožja in torej ni bilo slabih namenov. Ravno tako je bilo potrebno pri pozdravljanju oz. rokovanju sneti rokavico, ki je bila v tistem času v modi pri plemstvu, saj bi orožje lahko bilo skrito v njej, razen tega pa je bilo tudi nespoštljivo do sočloveka in si ga lahko hudo užalil, če pa se je to zgodilo, se je bilo treba takoj opravičiti.

Hkrati z rokovanjem je sčasoma pozdrav vseboval tudi besede dobrodošlice. Vsak narod je imel svoje določene besede – fraze, ki so rokovanje naredile še privlačnejše. Tako je pri nas najstarejši in pravi staroslovenski pozdrav »osti jarej,« kar naj bi pomenilo »ostani zdrav in mlad«, hkrati pa tudi zdravico. Ta napis so leta 1911 našli na starodavnem vrču za točenje pijač na Krasu blizu kraja Škocjan, izvira pa nekaj sto let pred našim štetjem, ko so naši predniki Veneti živeli v srednji Evropi. V zadnjem času je opazno, da ta pozdrav, skrajšano OJ vedno bolj uporablja mladina, čeprav mogoče marsikdo ne pozna njegovega izvirnega pomena.

Z leti se je pozdravljanje spreminjalo, kar naenkrat so ga imeli za nespodobno gesto, ki je bila primerna le za prijatelje. Zamenjali so ga pozdravljanje s priklonom, dvigovanjem klobuka ali kimanjem glave. To je trajalo do sredine 19. stoletja, vendar je rokovanje kljub temu preživelo, medtem ko so druge oblike izgubljale na pomenu.

Različni narodi imajo tudi različne pozdrave, mogoče samo nekaj zanimivih. Inuiti ali Eskimi, kakor imamo navado reči, se za pozdrav podrgnejo z nosovi, v Franciji poljub na lica, na Japonskem priklon, Latinska Amerika rahel objem, velja tudi za moške, v Mongoliji trepljanje po hrbtu in še bi lahko naštevali.

Kot zanimivost pa - včasih se je pozdravljalo znane in neznane ljudi, imeli smo spoštovanje do vseh, med tem ko danes mnogi ne namenjajo pozdrava niti znancem. Povsem smo se odtujili drug od drugega ali pa uporabljamo neke tujke, ki z našimi slovenskimi pozdravi nimajo nič skupnega.

Žal, pa zdaj živimo tudi v času, ko nam pozdravljanje, naj si bo to rokovanje, objemanje ali celo poljub na lica ni več dovoljeno, saj nas ogroža virus in se je zato potrebno izogibati tesnim stikom. Je pa naenkrat v modi komolčkanje, nek nov pozdrav, ko se dotaknemo zgolj s komolci. No, nekdaj smo takim ljudem, ki so uporabljali komolce, nadeli drugačen, pomenljivejši izraz, saj je pomenilo, da so si s prilizovanjem ali celo na silo pridobili določene ugodnosti. Časi se pač spreminjajo.

In ne boste verjeli – pozdrav ima tudi svoj dan. Prvič smo Svetovni dan pozdrava praznovali 21. novembra 1973 leta. In prav je, da se vsaj enkrat letno spomnimo, da je pozdrav del kulture vsakega posameznika in da bi se lahko izognili mnogim konfliktom že z iskrenim pozdravom, kajti to je tudi del komunikacije med ljudmi. Kot pravijo »lepa beseda lepo mesto najde«.

Čas je, da pozabimo stare zamere tudi če z nekom nismo govorili dalj časa in smo se ob srečanju raje obrnili stran. Zdaj je zagotovo primeren trenutek, da to storimo in obrnemo nov list v našem življenju. Pomislimo tudi na to, da nekomu z iskrenim pozdravom in nasmeškom lahko resnično polepšamo dan.

V prihodnosti pa, tudi če se bomo rešili tega virusa, pozdrav ne bo več nikdar tak kot je bil, v nas bo za vedno ostal zasidran kanček misli, kaj pa če… Zagotovo si bomo izmislili še kakšen nov pozdrav, ne le s komolci in nogami in se tako le z nostalgijo spominjali, kako lepo je bilo včasih.