Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Vestni organizatorji so omogočili vodene oglede s prevozi na tri točke: v Bušinec, Cerovec in Občice. Obisk treh kmetij, sadjarske kmetije Bučar na Bušincu, zeliščarske kmetije Plavica v Cerovcu in genske banke starih sadnih sort in muzeja Kočevarjev staroselcev v Občicah, strokovne predstavitve gostiteljev prelepo vreme še nadgradilo. Tako se lahko le vedno znova sprašujem, kako to, da se tako izvrstnih organiziranih dogodkov, udeleži relativno malo ljudi. K sreči, da so bili v skupini tudi tisti izven bližnjega okoliša. Uživali so ob strokovnih predstavitvah.

Kot prvi, na kmetiji Bučar v Bušincu, kjer imajo najstarejše jablane več kot 60 let. V 90. letih so nasadili tudi intenzivne sorte in se začeli načrtno ukvarjati s sadjarstvom in prodajo novejših sort. Gospod Bučar je bil zelo neposreden pri razlagi uspešne marketinške strategije kmetije, ko je dal vedeti, kaj pomeni biti usmerjen na kupca: »Če ima kateri koli član družine že najmanjši zadržek, je za nas signal, da kupec izdelka ne bo sprejemal«. Od nekdaj se ukvarjajo s sadjarstvom in so jabolka najprej pridelovali izključno za prodajo; v zadnjih dvajsetih letih so se specializirali na predelavo, brez žvepla, konzervansov ali stabilizatorjev.

Gostitelj zeliščarske kmetije Plavica in živa zakladnica znanja dobrobiti, ki so v naših rastlinah, Jože Majes, je obiskovalce posebej počastil - z igranjem na harmoniko, hkrati pa predstavil proizvodnjo in aktivnosti podjetja. Zdravje je dragocenost, ki se je običajno zavemo šele, ko zbolimo. Zato je treba vso pozornost nameniti preventivi, pa tudi kako in kdaj, je bil Majes zelo konkreten. »Zame je najimenitnejša kopriva, nato rman«. Sledilo je strokovno vodenje in nazorni ogled rastlin. »Tale rastlina nam raste na škarpi«, je ugotovila obiskovalka. Druga pa si je Mleček kar pri priči namazala, da bi ji bradavica čimprej odpadla.

Društvo Kočevarjev staroselcev zbira in ohranjanja stare sadne sorte. Kočevarji so kot krošnjarji stoletja (od leta 1492 naprej) prehodili pol Evrope in so po tradiciji s teh svojih poti nosili s seboj domov cepiče. Zaradi ostrega podnebja na Kočevskem so si prizadevali za odporne sorte jabolk in hrušk. Genetski material nabirajo zlasti na Kočevskem, vse z namenom, da zagotovi obstoj sadnih sort. Sadne sorte cepijo na podlage, v sadnem vrtu se zvrstijo potrebna opravila, opazovanje lastnosti starih sadnih sort združujejo na enem mestu. Po preselitvi Kočevarjev v letu 1941 je v Kočevskem Rogu italijanska vojska požgala izpraznjene vasi. Gozd jih je spet prerasel in vendar sredi gozda še danes živijo sadna drevesa, ki so normalno preživela brez vsake nege, škropljenj, gnojil še rodijo zdrave sadove.

Priložnost so izkoristili tudi za ogled muzeja, gostitelji pa so radovedne goste podprli s kapljico in sadnim prigrizkom. Z ogledom še urejenega muzeja na prostem v okviru katerega so shranjeni eksponati – delovno orodje naših dedov – so polni vtisov nadaljevali v Dolenjskih Toplicah.

Želim, da bo Društvo naslednjič poročalo, da so se lotili naslednjega projekta, ki je povezan s knjigo Antona Prelesnika: Vodni viri na Kočevskem, ko je imela vsaka kočevarska vas naravni vodni vir ali 152 izvirov. Organizatorju pa velika zahvala za profesionalnost.