Prof. dr. Vera Smole in mednarodni dan maternega jezika
V SdDBk smo mednarodni dan maternega jezika obeležili v torek, 25. 2. 2025, ko smo obiskovalci v Trdinovi čitalnici v Knjižnici Mirana Jarca prisluhnili zelo zanimivemu in poučnemu predavanju prof. dr. Vere Smole, redne profesorice z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, z naslovom Dolenjsko narečje in folklorno izročilo v njem. S predavateljico, dialektologinjo in veliko poznavalko slovenskih narečij smo se razvojno in sistematično sprehodili po značilnostih dolenjskega narečja in nekaterih njegovih govorih. Tako smo osvežili svojo dolenjščino, se spomnili njenih posebnosti, ki smo jih pozabili ali pod vplivom različnih govornih položajev zanemarili oz. jih nadomestili z bolj knjižno različico. Seznanili smo se s slušno in vidno karto slovenskih narečij – govorov, ki je dostopna na spletni strani narecja.si, saj je predavateljica aktivno sodelovala pri njenem nastajanju.
V predavanju smo se dotaknili tudi izziva, da mlajše generacije v vaškem okolju ne prihajajo več v stik s starejšimi govorci, kar vodi v izginjanje krajevnih govorov in posebnosti. Med drugim je povedala, da smo Dolenjci »slabi ohranjevalci svojega narečja«, govorci iz drugih okolij slovenskega ozemlja svoje narečje bolj ohranjajo in ga prenašajo, pri čemer so razlog različne okoliščine.
Predstavila je svojo knjigo, ki je izšla leta 2019 pri založbi ZRC z naslovom Naruobe prav, Folklorne in spominske pripovedi iz šentruperske fare na Dolenjskem, in sicer kot 52. v zbirki Glasovi, prinaša pa 684 enot folklorne ustvarjalnosti, zbranih na območju starodavne šentruperske fare. »Posebnost so morda tiste pripovedi, ki izkazujejo zelo pretanjen občutek za jezik. V 35 letih je pri zbiranju gradiva sodelovalo 87 pripovedovalcev. Skoraj vse pripovedi so poenostavljeno zapisane v domačem narečnem govoru. Pripovedi so v skladu s folkloristično stroko razvrščene v 11 poglavij. Vsako poglavje uvaja vsaj še en folklorni obrazec ali pesem. Knjigo poživljajo pravljične ilustracije Petre Marovt,« je še dodala.
Raziskovalna in akademska pot prof. dr. Vere Smole je strokovna, s svojim delom, posvečenim narečjem, pa bogati in nadgrajuje slovensko nesnovno kulturno dediščino.
Razšli smo se z njeno in skupno popotnico, da se narečij ne smemo sramovati, pač pa jih je treba raziskovati, ker so temelj slovenskega knjižnega jezika, jih čim bolj ohranjati in prenašati na mlajši rod, jih ponosno govoriti; so naše bogastvo, slovenščina kot naša materinščina pa del slovenske samobitnosti in državnosti, zato jo je treba ceniti, bogatiti in ponosno govoriti, in kot pravi Cankar: Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
