S pticami si delimo nebo - mokrišče ob Temenici; kako sanirati območje Zaloga?
Strokovnost in širše poznavanje razmer s pripravljenimi standardi in merilnimi parametri s področja ohranjanja narave nam narekuje že pristop v EU. Da se večkrat, žal prevečkrat zalomi, je kriv človek. V primeru požara v Zalogu pri Novem mestu bomo krivili vodstvo Ekosistema, češ, oni niso naredili tega in onega, da so pogoreli. Res, so krivi, vendar je tudi ohlapnost vseh pristojnih inštitucij, katerih zaposleni imajo v rokah vzvode, ki bi morali takšno naravno katastrofo preprečiti.
Pred leti, tam v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prihajalo do postopnega zapiranja obratovanja opekarne, smo ornitologi dolenjske sekcije radi, kot še zdaj, hodili opazovati ptice na lagune izkopnih jam gline. Žal je že tedaj prihajalo do hotenj zasutja teh lagun z odpadki, gnojnico iz bližnje farme. Takrat še ni bilo velikih načrtov o turizmu na tem območju, je pa bilo prisotno razmišljanje o razširitvi lagun, njihovi povezavi s pretočnimi jarki in mostički preko njih, sprehajalnimi potmi in zastrtimi mejami zelenja za skrite opazovalnice. Ob teh razmišljanjih smo takrat vključevali prisotnost štirih gostinskih obratov na obrobju, bližino letališča, kasneje z delom rok domačinov nastalega športnega centra, da bi se tu zares razvijal turizem.
Še pred nekaj leti marsikdo ni vedel, katere ptice, sesalci in mehkužci so tu zanimivi. Veliko je tega! Že sam nastanek kaže, da gre za tektonsko udornino, ki so jo zasuli reka Krka in pritoki, kot je kraška ponikalnica Temenica, ki v zatrepnem kotlu pri ruševinah gradu Luknja priteče z močnim virom podzemnih voda Srobotnika in predelov proti Mirni Peči in Trebnjem. Prodni zasipi spodnjih plasti in zgornje pleistocenske ilovice omogočajo, da so tla slabo prepustna. Območje je uravnano, poplavno, s travišči in gozdom na dvignjenih delih zemljišča, ki je primernejše v severno zahodnem delu za poljedelstvo.
Mokrišče Zalog je med poznavalci ptic postalo znano kot domovanje nekaj deset stalno naseljenih in tistih v preletu v času selitev. Gotovo bi bilo teh slednjih več, če bi mokrišča z lagunami bolj poplavili in jih na ta način povečali. Pomemben prostor je Krka, saj se večje ptice kot so labodi, race, štorklje in čaplje lahko zadržujejo v mokriščih in ob brežini in gladini reke Krke.
Vedeti moramo, da bi lahko to območje postala velika naravoslovna, jezikovna delavnica na prostem. Trend naravoslovnih taborov, delovanje tabornikov in skavtov ter drugih domoznanskih društev bi moralo biti usmerjeno v ta prostor, ki veliko ponuja.
Sam priznam, da sem se na opazovalnih poteh z fotoaparatom veliko naučil. Ob vodenju skupin sem moral razmišljati, kaj vse lahko o tej dolini povem učencem šol in društev. Veliko se da povedati o opekarnah, kar dve sta bili tu. Pa o obeh gradovih, cerkvi v Prečni, Zalogu, času NOB, kurirskih poteh, zadrževanju lažnih partizanov Štajerskega bataljona in še in še. Beseda gotovo steče tudi o umestitvi ploščadi Carine na JV delu te doline, kjer bi raje bili športni objekti s kopališčem, čolnarno, drsališči …
Nastane vprašanje, če se da na ta prostor vrniti nek naravni red brez grobih posegov, kot je primer neprimernega ravnanja z odpadki in umeščanjem obrtne cone v sredino tega območja.
Naslov pove, da se na tem prostoru nahajajo ptice in mehkužci ter želve z rdečega seznama v našem slovenskem ekosistemu. Že slike lahko ponazorijo, da gre za prostor, ki ga moramo varovati, ohranjati, ga na primeren način tržiti. V svetu je veliko, preveč, že degradiranih območij, ki ne privlačijo turistov tako kot naš prostor. Potrebno je to izkoristiti z delom, naporom, prizadevanjem vseh dejavnikov, ki želijo temu območju vrniti želeno podobo.
Na slikah, ki jih prilagava z Gregorjem Bernardom, so ptice mokrišča ob Temenici, neposredno ob pogorelem skladišču Ekosistemov. Z dimom in izcejanjem onesnaženih odplak in vodami gašenja so zemljišča v okolici tako onesnažena, da bo prišlo do poginov teh ptic in bogatega živalskega sveta v ekosistemu mokrišča. Spodaj v fotogaleriji so na slikah: bobnarica, rjava čaplja, martinec, mlade race mlakarice, deževniki, vodomec, zelenonoga tukalica, bele in sive čaplje, bela štorklja v gnezdu v Prečni. K tem bogatem spisku bi lahko dodali še mokože, pukleže, kozice, sloke, kosca, goloba duplarja, grivarja, gozdno in turško grlico, labode, prepelice, jerebice, fazane, pribe, več vrst rac, prlivke, več vrst ponirkov, rečnega galeba, sivo in njivsko gos, raznih ujed, lunjev, postovk, ščinkavcev, detlov in žoln. Spisek bi lahko močno razširili še s pticami kot so sinice, vrabci, lastovkami, penicami, strnadi, kosi, škorci …, ki bi se končal nekje pri številki preko 300.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
