Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Tri zlata pravila nabiranja kostanja


njena.si
7. 10. 2020, 13.00
Posodobljeno
08. 10. 2020 · 08:20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_zzzzzzzkostanj.jpg
Glikemični indeks kostanja je 65. (Pixabay)

##IMAGE-3045634##

Če je na ulici kupljena vrečica kostanja odlična, je lastnoročno nabran in v domači pečici pečen pladenj kostanja še toliko slastnejši. Preden pa se sami odpravimo s košaro v gozd, je dobro poznati tri zlata pravila nabiranja kostanja.

Kje nabiramo kostanj?

Najprej moramo vedeti, da pravi ali domači kostanj, katerega plodove uporabljamo za prehrano, raste po vsej deželi, le na Koroškem ga boste zaman iskali. Drevesa, ki jih najdemo vse do nadmorske višine 800 m, so posejana tako globoko v gozdu, kot na njegovih robovih, nekatera pa rastejo celo na travnikih. Kostanj sodi med gozdne sadeže, zato zanj veljajo enaka pravila kot za nabiranje gozdnih sadežev. Te lahko nabiramo tudi v zasebnih gozdovih, pri čemer pa moramo upoštevati pravila, ki jih določa zakon. In zakon pravi, da lahko gozdne sadeže nabiramo, če nam lastnik gozda tega ne prepove. Lastniki pa lahko nabiranje prepovedo samo, če se sami poklicno ukvarjajo z nabiranjem in prodajo sadeže. V tem primeru mora biti prepoved jasno označena na dostopih v gozd.

Kdaj je najbolje nabirati?

Odgovor na to vprašanje je v določeni meri odvisen tudi od vsakoletnih vremenskih razmer. Ne glede na temperature pa dejstvo ostaja, da je kostanj prav zrel, ko postane popolnoma rjave barve. Če pa imate radi bolj sladke plodove, pa morate z nabiranjem kostanja počakati do prvih res hladnih dni. Ko temperature padejo pod nič stopinj Celzija, kostanj postane bolj sladek in tako še polnejšega okusa.

Koliko pravzaprav sploh lahko naberemo?

Tako kot velja za vse gozdne sadeže, tudi za kostanj velja, da ga lahko na dan naberemo največ dva kilograma. Prepovedano ga je nabirati za nadaljnjo rabo, če za to nimamo potrebnega dovoljenja oz. za to registrirane poslovne dejavnosti.

Ko nam enkrat uspe napolniti košaro s kostanji, svoje telo in duha pa s svežim jesenskim zrakom in sončnimi žarki, svetujemo, da kostanje, preden se odpravite domov, še enkrat dobro pregledate. Tiste luknjičave zavrzite, saj so jih, že preden ste jih našli vi, odkrili črvi. Prav tako v gozdu pustite one še zelenkaste, saj niso užitni. Doma pa lahko kostanje pripravite na tisoč in en način: v obliki sočne kostanjeve juhe, neklasičnega kostanjevega pireja, sladkosnedi se ne boste mogli upreti kostanjevi torti s čokolado, zamesiti se ga da tudi v štrukelj ali z njim zviti potico, če pa ste tudi navdušen gobar, pa morate nujno poskusiti jurčke na žaru s pršutom, kozjo skuto in seveda z nepogrešljivim dodatkom kostanja. Ni pa ga čez nostalgični pladenj kostanja iz pečice, sploh, če ga začinite s kozarcem vrhunskega vina.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.