arhiv

arhiv

Zima se je poslovila, z njo vred pa se je morala umakniti tudi Morana, po starodavnem poganskem verovanju, boginja smrti. Svoje mesto mora prepustiti Vesni, boginji pomladi in novega rojstva.

To je čas, ko se narava začne prebujati, vse brsti in cveti in nas razveseljuje z novim življenjem, ki se poraja. Našo dušo in srce pomirja ta čas. Stara poganska ljudstva, ki so vedno živela v skladu z naravo in letnimi časi, so v čast prihoda pomladi in boginje Vesne prirejali praznovanja in tudi žrtvovanja in to se je ohranjalo iz roda v rod.

Nastopil je čas krščanstva in katoliška cerkev, ki je hotela na vsak način potisniti v pozabo poganske bogove, je ta praznik pomladi izkoristila. Dobil je drugačen pomen, namreč božji sin Jezus Kristus naj bi v tem času bil deležen strašnega mučenja in na koncu križanja. Vendar je tretji dan po smrti vstal iz groba, premagal telesno in duhovno smrt in se povzpel v nebesa. Tako je nastal praznik Velika noč in je za kristjane znak upanja na ponovno življenje.

Kakorkoli že, to je praznik, ko se zbere vsa družina, mize se šibijo pod težo vseh dobrot, ki jih skrbno pripravijo babice in matere po starodavnih receptih. Srečajo se sorodniki, ki se že dolgo časa niso videli, povejo si vse novice, šalijo se, včasih tudi zapojejo in praznik preživijo v družinskem vzdušju.

Otroci so še posebej veseli barvanih jajčk – pirhov. Jajčka se po navadi obarvajo rdeče, ker ta barva pomeni ljubezen in upanje, v krščanstvu pa ponazarja Kristusovo kri. V tem sodobnem času pa se je spremenila tudi barva pirhov, barvajo se z različnimi barvami, nastale so poslikave, skratka prava umetnost in vsak narod jih okrašuje po svoje. Lahko se pohvalimo, da slovenska velikonočna jajca spadajo v sam vrh po svoji lepoti in umetelnosti poslikave in izdelave.

Jajce je prastari simbol pomladi, rojstva, saj se iz njega razvije življenje, hkrati pa pomeni tudi vstajenje, saj mora piščanec prekljuvati lupino, da se prebije. Tudi Jezus Kristus je moral premagati kamniti grob, da je lahko vstal od smrti. Vendar nas krhka lupina opominja, da moramo življenje, ki je iz jajca izšlo skrbno negovati.

Tudi letos je prišla pomlad z vsem svojim razkošjem in vonjavami cvetja, vendar pa zima še vedno opleta s svojim repom. Boginja Vesna bije težki boj z boginjo Morano, ki se noče posloviti in seje smrt še naprej. Tudi praznovanje ne bo takšno, kot smo ga vajeni. Nevidni sovražnik, ki nas je ujel v svojo zanko, nam preprečuje druženje, družine ne bodo popolne. Ljudje so apatični, žalostni, toda imejmo upanje, ki nam ga Velika noč prinaša, da bo tega kmalu konec. Bodimo trdni, naj nas to ne uniči, saj nas zgodovina uči, da je bilo še vsako zlo premagano.

Enkrat bo konec, spet se bomo lahko družili, družinske vezi bodo še trdnejše in prijateljstva se bodo še poglobila. Upanje torej.

Preživite Velikonočne praznike v miru.