Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Ponekod zgoraj omenjena postajata že kar nadležno rastlinje (opisi so iz spletnih strani, h katerim bi dodal le še, da sta rastlini torej opaženi tudi v Posavju in na Dolenjskem), prilagam še par fotografij, sicer niso najboljše; motiv presega moj aparat ...

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)

Žlezava nedotika, do 2 metra visoka rastlina, je v Slovenijo prišla iz Indije, a se očitno pri nas odlično počuti, saj lahko njene roza-rdeče cvetove v juliju in avgustu pogosto občudujemo na vlažnih tleh hribovitih predelov Slovenije.

Cvetovi nedotik so somerni, ostrogo v zadnjem delu cveta tvori barvit čašni list (glej sliko desno zgoraj). Venčni listi niso zrasli (kot zgleda na prvi pogled) ampak se le tesno prekrivajo. Cvetovi so zbrani v grozdastih socvetjih.

Listi so nasprotni (razlika od balfourjeve nedotike), celi, suličasti, ostro nazobčani.

V Sloveniji najdemo pet vrst nedotik (rod Impatiens). To so zanimive, pisane rastline, ki so ime dobile po nenavadnem načinu razširjanja semen. Ko je plod zrel, se namreč že ob najmanjšem dotiku razpoči, iz njega pa se vsujejo semena. Le ena izmed teh vrst, navadna nedotika (Impatiens noli-tangere), pa je domorodna. Vse druge vrste so v Sloveniji tujerodne. Žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), ki izvira iz zahodne Himalaje, so gojiili po vrtovih že v začetku 20. stoletja, zaradi medonosnosti pa je bila priljubljena tudi pri čebelarjih. Prvi zapisi o pojavljanju v naravnem okolju so iz 40-tih let 20. stoletja, nato pa se je vrsta vzdolž rek začela hitro širiti vzdolž rek. Danes je razširjena po večjem delu Slovenije, razen v submediteranskem delu. Še posebej pogosta je vzdolž rek, kjer ponekod popolnoma prerašča rečne bregove, iz katerih izriva domorodne rastline. Žlezavo nedotiko nedvomno lahko uvrstimo med invazivke. Poleg te se pri nas pojavlja še druga invazivna nedotika - drobnocvetna nedotika (I. parviflora). Zaradi nizke rasti je sicer nekoliko manj opazna, vendar ponekod gosto prerašča gozdna tla in prav tako izriva domorodne rastline. Bistveno redkeje v naravi opazimo Balfourovo nedotiko (I.balfourii) in breskvico (I. balsamina), ki sta prav tako okrasni vrtni rastlini, vendar se očitno v naravnem okolju ne razmnožujeta. Ti dve vrsti sta torej zaenkrat prehodni tujerodni vrsti, vendar ni izključeno, da se ta status v prihodnosti ne bo spremenil.

O IMPATIENS GLANDULIFERA (enoletnica) še to, da jo je potrebno odstraniti predno se razvijejo semena ( en grm proizvede do 2500 semen ki lahko poletijo do 7m daleč in so kaljivi do 6 let) in da se morajo odstraniti vsi koreninski deli ( ti so pri tej rastlini relativno plitvo razvejani). Prav tako je potrebno vse dele rastline zažgati, ker se tudi iz vsakega koščka lahko razvije nova rastlina, ki ponovno cveti.

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum)

Orjaški dežen je velika kobulnica (cvetovom botanično rečemo kobul in so podobni cvetovom korenja), ki izvorno prihaja s Kavkaza. Že v 19. stoletju je bila zanesena v Francijo kot medonosna, v Veliko Britanijo pa kot okrasna rastlina. Invazivna je tudi v Nemčiji, Belgiji, Švici in še nekaterih drugih evropskih deželah, pa tudi v Severni Ameriki.

Orjaški dežen sodi med invazivne tujerodne rastline, saj je v skoraj vseh evropskih državah iz vrtov ušel tudi v (pol)naravna območja. Ponekod tvori goste sestoje, ki jih je zelo težko odstraniti. Pri tej vrsti pa je še posebej zaskrbljujoče, da vsebuje strupen rastlinski sok, ki na koži, če je ta izpostavljena soncu, sproži burno alergijsko reakcijo. Naredijo se mehurjaste opekline, ki bolijo in več let pustijo rdeče brazgotine.

Kot okrasna rastlina se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih razširila iz ljubljanskega botaničnega vrta in nekaterih zasebnih vrtov.

Opis

Orjaški dežen je predstavnik družine kobulnic (Apiaceae). Trajnica z gomoljasto odebeljeno koreniko. Nadzemni deli jeseni odmrejo, spomladi pa iz korenike poženejo novi poganjki.

Višina rastline je 2 - 5 m, steblo je krepko, temno škrlatno, debelo 3 - 8 cm v premeru. Listi so do 1 m široki, globoko dlanasto deljeni na 3 ali 5 pernato deljenih rogljev. Beli ali zelenkastobeli cvetovi so združeni v kobulasta socvetja, ki lahko v premeru merijo do 1 m. Cveti od pozne pomladi do sredine poletja. Na eni rastlini v eni sezoni dozori od 1.500 – 100.000 semen. Dobro uspeva na vlažnih in sončni mestih na rečnih obrežjih, gozdnih robovih, vlažnih travnikih in logih.

Rastlina se hitro širi z vegetativnim razmnoževanjem, tako da se razrašča s koreniko, ter s semeni. Semena so dolgoživa in ohranijo kaljivost tudi do 7 let. Pogosto uspeva na brežinah rek, tako da plodove in dele korenik raznaša vodni tok.

Načrtovanje ukrepov ravnanja s tujerodnimi vrstami

Gosti sestoji dežena tako spremenijo ekološke razmere tako, da domorodno rastje ne more več uspevati. To negativno vpliva tudi na domorodne živali. Zaradi izrivanja domorodne obrežne vegetacije se poveča erozija rečnih brežin.

Rastlinski sok na koži, ob izpostavljenosti soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotodermatitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto.

Dokler se rastlina pojavlja le mestoma, mehansko odstranjujemo zelene dele in koreniko. To je potrebno večkrat ponoviti, da rastlino izčrpamo. Med odstranjevanjem moramo zaščiti kožo in oči (zaščitna očala!). Možno je tudi odstranjevanje s herbicidom (glifosat)

Pojavlja se predvsem v južnem delu Ljubljane in okolici: Barje, Prule, Rudnik. Na tem območju je vrsta invazivna, a je v zgodnji fazi širjenja.

Po naključju se je lansko leto opazila ta rastlina v Livoldu in na Bračičevi ulici v Kočevju, kjer tudi uspeva pri nekaj hišah in na poljih na robu Kočevja. Tja so jo nevede zanesli najemniki, zdaj pa se mučijo z odstranjevanjem. Izgleda, da je rastlina v Kočevju in okolici kar razširjena po vrtovih. Zaradi velikosti je rastlina zelo impresivna, a le malokdo ve, kako nevarna je. Bilo bi dobro, da se jo odstrani, preden se množično ne razširijo tudi na sosednje vrtove.

Vir : www.lj.kgzs.si - ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE - Ana Ogorelec

Pozdrav