##IMAGE-2225863##

Celovečerni film Za vedno v režiji in po scenariju Krčana Damjana Kozoleta je uvrščen v uradni program 30. mednarodnega festivala mediteranskega filma v Montpellieru, ki bo potekal med 24. oktobrom in 2. novembrom. Film je tudi v uradnem programu mednarodnega filmskega festivala v Seulu, ki bo v tem južnokorejskem mestu potekal med 22. in 28. oktobrom.

Na festivalu v francoskem Montpellieru je Kozole pred štirimi leti prejel dve nagradi za film Rezervni deli, leta 2006 pa je bil v uradnem programu festivala prikazan njegov celovečerec Delo osvobaja, so sporočili z zavoda za kulturne dejavnosti Emotionfilm.

Za vedno je svetovno premiero doživel januarja na 37. mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu, pred kratkim pa je gostoval na letošnjem 14. sarajevskem filmskem festivalu.

Film se zgodi v eni noči v nekem stanovanju v Ljubljani. Dogaja se skorajda v resničnem času, saj se začne ob pol štirih in konča ob petih zjutraj. Filmsko dogajanje je zgoščeno in nabito z emocijami. Ključno vprašanje, ki ustvarja suspenz, je, ali ga bo ona zapustila. V tem filmu pravzaprav skorajda ni agresije, histerije in vpitja. Gre za preplet, spretno preobračanje tihih besed, dejstev in očitkov ter neznosen psihološki pritisk, o vsebini filma piše na spletni strani producenta Emotionfilm.

"Za vedno pripoveduje o psihičnem nasilju, ki ga največkrat sprejemamo kot samoumevnega in ga ne prepoznavamo kot resnično nasilje v odnosu med ljudmi. Marsikdo bo v tej zgodbi prepoznal (nezavedni) del sebe," je o filmu dejal Kozole. V glavnih vlogah nastopata Marjuta Slamič in Dejan Spasić.

Nizkoproračunski film bo v Sloveniji premierno prikazan oktobra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, zatem pa si ga bo mogoče ogledati tudi po slovenskih kinodvoranah.

V preddverju Kulturnega doma Krško bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Odtisi preserskega slikarja Blaža Vehovarja. Gre za predstavnika najmlajše generacije slovenskih likovnih ustvarjalcev, čigar dela zaznamujeta čutnost in zavedanje krhke minljivosti, je zapisala umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar, ki bo umetnika tudi predstavila.

Po besedah direktorice Kulturnega doma Krško in umetnostne zgodovinarke Ceglarjeve je Vehovar spomladi na beneški akademiji diplomiral iz slikarstva, uvršča pa se v najmlajšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki si na domačem likovnem prizorišču šele utirajo pot.

Vehovar je študiral v okolju, ki ga ciklično kot središče sodobne svetovne likovne produkcije zaznamuje Beneški bienale, po Ceglarjevi pa ga določa tudi bogata beneška kulturna dediščina, ki je lahko ključnega pomena za razvoj mladega umetnika. Ceglarjeva je v njegovem ustvarjanju opazila izredno močne vplive slovenskih modernistov, Zorana Mušiča, ki je živel v Benetkah in Parizu, ter Gabrijela Stupice, v zadnjih letih pa je obema umetnikoma posvetil več po njeni sodbi odličnih del.

Na razstavi v Krškem bo Vehovar predstavil niz upodobitev vrat in knjig, izbira teme pa se, kot meni Ceglarjeva, ne navdihuje pri istoimenskem ciklu Bogdana Borčića, kaže pa zanimivo vzporednico s še enim slovenskim modernistom in sodobnim umetnikom, ki je v začetku preteklega leta svoja najnovejša dela razstavljal tudi v Krškem.

Mladi umetnik Vehovar je po oceni Ceglarjeve še kako senzibilen, hkrati se zaveda minljivosti in krhkosti eksistence, kar se izraža v njegovih tako imenovanih slikarskih knjigah, tridimenzionalnih objektih, ki so tako rekoč že plastike oziroma instalacije. Z njimi se Vehovar močno nagiba v angažirani ekspresionizem, je še zapisala ob razstavi, ki bo na ogled do 23. septembra.