##IMAGE-3889669##

Sabina Cvilak je pevka, ki s svojima mojstrstvom in pojavnostjo prevzame tako najzahtevnejše občinstvo velikih svetovnih odrov kot intimnejše skupine. Njene glasovno perfekcionistično in odrsko celovito izdelane vloge so postale ena najmikavnejših novosti ne le slovenske pevske kulture, za kar je leta 2009 prejela nagrado Prešernovega sklada, pač pa tudi svetovnih glasbenih odrov, na katerih se druži s tako zvenečimi imeni, kot sta Placido Domingo in Andrea Bocelli.

O izjemnem talentu in predanem delu bratov iz Godalnega kvarteta Feguš, ki znajo zlesti pod kožo tudi občasnemu koncertnemu obiskovalcu, že petindvajset let zgovorno pričajo številni dobro obiskani koncerti te bratovske skupine, ki kot družinska zasedba predstavlja unikum v slovenskem prostoru. Član kvarteta Simon Peter Feguš je za to priložnost za godalni kvartet in glas priredil izbrane samospeve Franza Schuberta in Richarda Straussa.

Filip FEGUŠ, violina

Simon Peter FEGUŠ, violina

Andrej FEGUŠ, viola

Jernej FEGUŠ, violončelo

petek, 13. 4., ob 19.30

Trdinova dvorana KC Janeza Trdine

Osrednja nit koncertnega večera bodo izvedbe samospevov v nenavadni in privlačni zasedbi Godalnega kvarteta Feguš in mednarodno priznane sopranistke Sabine Cvilak. Pred koncertom v Novem mestu se je s Simonom Petrom Fegušem pogovarjala Liljana Jantol Weber.

Kako vidite trenutno vlogo godalnega kvarteta v sodobni glasbi? Katere tovrstne zasedbe se vam zdijo še posebno zanimive? Je med njimi tudi kakšna bratovska?

Godalni kvartet je tudi danes najpopolnejša oblika komornega muziciranja. Gre po eni strani za pomanjšano verzijo godalnega orkestra, po drugi strani pa tudi za solistično igranje štirih individualnih glasbenih glasov, česar orkester ne premore. V tej zasedbi ni nobenega zvočnega tujka, so le štirje godalni inštrumenti, ki se medsebojno zvočno prepletajo in dopolnjujejo. Tudi danes bo vsak skladatelj, ki gre v globino glasbe, ki išče vsebino in ne ostane na površini zvočnih efektov, hitro ugotovil, kakšno vrednost ima ta zasedba. Na nas so seveda najbolj vplivali godalni kvarteti, v katerih so igrali naši profesorji (Quartetto Italiano, Kvartet Smetana in Carmina Quartet). Na splošno so najbolj zanimive zasedbe, ki so nastale takoj po koncu 2. svetovne vojne. Sodobni trendi na področju klasične glasbe, ki stremijo k tehnični popolnosti, vse ostale glasbene prvine pa na veliko zanemarjajo, so nevarni, saj bo ta zvrst glasbe, če ne bo prišlo do sprememb, v prihodnosti na žalost izgubila poslušalce. Bratovski kvarteti so zelo zelo redki oziroma jih skoraj ni. Zaradi zahtevnosti dela v godalnem kvartetu je zelo težko ohraniti takšno zasedbo, ki je sestavljena iz samih družinskih članov.  

Posneli ste več zgoščenk, na katerih so tudi krstne izvedbe del različnih slovenskih in tujih skladateljev. Je trenutno v delu še kakšen studijski projekt?

Pri nas tudi v bližnji prihodnosti nimamo v načrtu nobenega studijskega snemanja. Imamo pa ponudbe za snemanja del sodobnih skladateljev iz Italije in Velike Britanije.

Kako je prišlo do sodelovanja s Sabino Cvilak? Verjetno imate določene skupne poglede na glasbo?

Do sodelovanja s Sabino Cvilak je prišlo spontano, saj smo vsi iz Maribora in se poznamo že več let. Najprej smo Sabino želeli vključiti kot gostjo na enem naših koncertov, a je nato projekt prerastel v koncertni program, ki vključuje prav za to priložnost prirejene samospeve Richarda Straussa in Franza Schuberta.

V Novem mestu se boste predstavili s samospevi F. Schuberta in R. Straussa, ki ste jih priredili za godalni kvartet. Kako potekata izbor in oblikovanje takšnega repertoarja?

Glavno besedo pri izbiri samospevov je imela Sabina Cvilak. Sem pa tudi jaz sodeloval pri končnem izboru programa. Tukaj velja še enkrat poudariti, da sem vse samospeve na novo priredil za godalni kvartet, kar da temu koncertu še dodaten čar in enkratno vrednost.