##IMAGE-2194712##

Festival slovenskega filma, ki bo v Portorožu od 22. do 25. oktobra, bo v tekmovalnem in preglednem programu ponudil 55 filmov. Selektor 11. izdaje Jože Dolmark jih je izbral izmed 73 prijavljenih. Produkcija na prvi pogled zgleda impresivna, vendar tistih pravih filmov je bilo malo, je bil kritičen na današnji predstavitvi v Ljubljani.

Nacionalni filmski festival ni pregled filmov ali maraton, ampak dirka, tekma, je prepričan Dolmark, ki je izbor, kot je dejal, napravil po najboljših močeh in s kilometrino, ki jo ima. V tekmovalni del je uvrstil 15 celovečercev, tako igranih, dokumentarnih kot eksperimentalnih, od tega tri koprodukcije. Trije tekmovalni filmi so srednje dolžine, med devetimi kratkimi so trije animirani, tu pa je še 11 študentskih filmov.

Tekmovalni celovečerci so naslednji: 'Dar Fur - vojna za vodo' Toma Križnarja in Maje Weiss, 'Hit poletja' Metoda Pevca, 'Morje v času mrka' Jurija Pervanjeta, 'Nikoli nisva šla v Benetke' Blaža Kutina, 'Otroci' Vlada Škafarja, 'Pokrajina št. 2' Vinka Möderndorferja, 'Prehod' Borisa Palčiča, 'Lajf' Vita Tauferja, 'Veter se požvižga' Filipa Robarja Dorina, 'Videvanja Van Gogha' Mladena Jernejca, 'Za konec časa' Eme Kugler, 'Za vedno' Damjana Kozoleta ter koprodukcije 'Ljubezen in drugi zločini' Stefana Arsenijevića, 'Svet je velik in rešitev je za vogalom' Stefana Komandareva in 'Turneja' Gorana Markovića.

Filmi - vse si je ogledal v 15 dneh - so žanrsko pestri. Ko si jih ogledaš v tako kratkem času, dobiš občutek, kje smo, kdo smo, kaj naj bi bilo, je dejal selektor. Vrh festivala bodo po njegovem mnenju vse tri koprodukcije, presenečen je nad filmoma, ki sta ju ustvarila pretežno gledališču zapisana Möderndorfer in Taufer. Oba, tako Dolmark, govorita o zelo grdih in hudih stvareh, sta zelo aktualna in problematizirata tisto stran slovenskega filma, ki je bila nekoliko pozabljena - socialnokritično dimenzijo.

Produkcija kratkih filmov je bila po selektorjevem mnenju dobra, korak z animiranim filmom, ki je v Sloveniji problem, "na srečo držimo", za dokumentarne filme pa pravi: na festival se vedno prijavijo filmi, ki so nastali v produkciji TV hiš, vendar so po svoji strukturi le TV filmi, zato meni, da ne sodijo na filmski festival, ker "imajo drugačno strukturo in ne dišijo po kinu". Iz bere dokumentarnih filmov je sicer izbral tiste, ki po njegovi oceni predstavljajo vrh.

In o čem filmi govorijo? Kot je dejal Dolmark, v primeru Möderndorferja in Tauferja govorijo veliko o tem, kdo smo, kje in kako, ostali po njegovem prepričanju ne. Vse ostalo je "malo arty, zavito v estetiko". In čeprav produkcija na prvi pogled res deluje impresivno, je bilo tistih pravih filmov malo, je bil kritičen.

Filme bo ocenjevala domača žirija, sestavljali jo bodo novinarka in članica mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci Mateja Valentinčič, legenda slovenskega igralstva Demeter Bitenc, publicist in predsednik sveta revije Ekran Marko Crnkovič ter režiser Miha Hočevar. Po poslovniku festivala bo lahko podelila 17 nagrad vesna. Že ob odprtju pa bo strokovna komisija, ki so jo imenovali na Filmskem skladu RS, podelila nagrado "Metod Badjura" za življenjsko delo na filmskem področju.

Tudi spremljevalni program bo po napovedih direktorja festivala Sama Ruglja bogat. Predstavil bo štiri desetletja slovenskega filmskega arhiva, nekaj knjig, denimo knjigo Filipa Robarja Dorina o dokumentarnem filmu, scenaristični priročnik ameriškega avtorja Roberta McKeeja, monografijo Toneta Freliha o Francetu Štiglicu in prvo pesniško zbirko režiserja Jana Cvitkoviča.

V času festivala bo izšel DVD z najbolj gledanim slovenskim filmom vseh časov, Petelinjim zajtrkom, pripravili bodo pogovore o filmski vzgoji v gimnazijah, o tem, kako čim bolje oglaševati slovenski film, in o tem, kako čim hitreje do prvega celovečerca. Filmski sklad pa bo skupaj s portalom Film New Europe predstavil novo filmsko nagrado FNE.