Veseljakova voditeljica Maja Oderlap se je poročila
Voditeljica Maja Oderlap, ki vodi oddajo Iskreno z Majo, ki jo predvajata TV Veseljak Golica in Aktual TV, se je minulo soboto poslovila od samskega stanu. Svojemu priimku bo tako dodala še moževega, Grobelnik. Kako je bilo na poroki? »Na moj poročni dan sem si iskreno želela samo, da bi bil sin zdrav in da ne bi bilo dežja. In vse je bilo tako. Želela sem, da bi se na poroki ljudje zabavali, da se bi imeli preprosto fajn. In prav vse je se poklopilo. V preteklosti sem pela ali vodila več 100 porok. Ko pripravljaš svojo, je seveda drugače. A povem vam, poroka pri 40-ih ali pa pri 20-ih ... Dvajset let kasneje si bolj zrel, drugače razmišljaš, imaš druge vrednote. In tudi sekiraš se ne, če ni vse po planu. Je pa res, da mi je moja priča, sestra Tjaša odvzela veliko skrbi, da je bil dan popoln. Pomembna je bila energija in že jutro smo začeli z dobro energijo ... Jaz sem se samo prepustila toku, ki me je ponesel v čudovit poročni dan. Zdaj, ko sem žena poročena ... Se počutim prijetno. Poroko, to čustveno dogajanje, še vedno podoživljam. Vse prihaja za mano ... Pred poroko dnevi letijo ... Zdaj pa res uživam in sestavljam poročni mozaik v en nepozaben spomin.«
Kako je potekala poroka? »Na najini poroki preteklo soboto je bilo res čarobno. Poročila sva se v cerkvi svete Marjete na Polzeli, civilni obred in zabavo pa sva imela na Ribniku pri Lisjaku. Z nama se je družilo nekaj manj kot 90 svatov. Pred oltar me je pospremil moj oče, pri obredu je sodelovala tudi moja mami, pa sestra Tjaša in Andrejeva priča, prijatelj Simon. Bila je res čustvena poroka, na kateri smo veliko jokali, a od sreče in vseh emocij ... Jaz sem se morala zares zbrati, a brez solz ni šlo. Ob naju sta bili najini družini, moja priča, sestra Tjaša, Andrejeva pa prijatelj Simon, pa tudi mnogi drugi sorodniki in dobri prijatelji. Civilni del obreda je vodil Andrejev dober prijatelj Aljaž Verhovnik. Za odlično zabavo so poskrbeli Unikati, na obredih sta zapela Marina in Franjo, svate je zabavala tudi moja prijateljica Saša Lendero, seveda pa tudi brez smeha ni šlo, za obilo tega je poskrbel Miro Klinc, Klobasekov Pepi. Na poročni dan se je vse poklopilo: zjutraj nas je poškropilo. Potem pa mavrica in sonce. Tako kot je v življenju. Vsega po malem, a če le dovolimo, je lahko čudovito.«
Maja se spominja, kako sta se spoznala z Andrejem in kako sta se zaročila. »Andrej me je zaročil na božični večer, pred dvema letoma. V kakšnih situacijah sem ga namreč hecala, da brez poroke pač ni nič. Midva se imava neskončno rada. Včasih se pošaliva, da sva se dolgo čakala. Spoznala sva se pri 35-ih. Malo sva tudi tradicionalista. In ko izgovoriš do konca stavek »Dokler naju smrt ne loči«, gre zares. Svojo zvezo sva želela potrditi tudi na ta način. Pred najinimi najbližjimi, pred prijatelji, pred tistimi, ki nama veliko pomenijo. No, prihranjen pa bo tudi marsikateri birokratski zaplet. Seveda ljubezen niso samo metuljčki. Ljubezen dojemava kot spoštovanje, zaupanje, potrpljenje, prilagajanje. Ljubezen je držanje za roko, nemo ihtenje, kadar boli srce, je strast in upanje, ko misliš, da naprej ne gre. Je sonce, je dež, so oblaki, nevihte in je mavrica. Vse to in še več je ljubezen.«
Kaj pa poročno potovanje, bo? »Poročnega potovanja še nisva dorekla. Gotovo bomo nekam šli, seveda. Sin bo šel z nama, si ne predstavljava, da bi ga pustila doma. Sicer imamo radi morje, ampak naju pa vsekakor zanimajo severne dežele. Finska, Norveška, tudi Aljaska. Morda pa gremo v Božičkovo deželo!«
