Arhiv DL

Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Kruh velja za eno najstarejših pripravljenih živil. Kruh nekoč ni označeval samo živila številka 1, temveč je bil sinonim za hrano, zaposlitev ali preživetje. Kruh ima poleg tega, da je osnovno živilo, tudi velik simbolni in duhovni pomen. Pomembno je tudi vino. Včasih so v vino namočili pelin in pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Na veliki četrtek se po stari navadi »zavežejo« orgle in zvonovi gredo v Rim. To je za ljudi predstavljal kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Vendar samo do velikonočne vigilije v soboto zvečer, ko se pri Slavi slovesno vključijo v praznovanje največjega krščanskega praznika.

»Letos mineva 1700 let od določitve datuma praznovanja velike noči. Kako in predvsem kdaj bomo praznik velike noči praznovali, so določili na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji, leta 325, zbrali škofje iz celega sveta. Sklical ga je cesar Konstantin Veliki in nanj povabil okoli 1.800 škofov – 1.000 z Vzhoda in 800 z Zahoda. Po različnih virih se je koncila udeležilo okoli 300 škofov, večino so tvorili vzhodni škofje. Določili so, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.«

Želim vam lepo praznovanje!