Pixabay

##IMAGE-3044286##

Blagovne znamke v luči pandemije pospešeno iščejo nove načine za ustvarjanje dodane vrednosti. Ponudniki luksuznega blaga si bolj kot kdaj koli prej prizadevajo okrepiti odnose s svojimi kupci. Preobražajo se na načine, ki so bili včasih nepredstavljivi.

Ker trajnost postaja eno vodilnih načel poslovanj in potrošniki vse bolj dajejo prednost podjetjem, ki poslujejo v skladu z njihovimi lastnimi vrednotami, so luksuzne blagovne znamke začele preobražati svoje poslovanje.

Obdobje epidemije ta podjetja še dodatno spodbuja, da iščejo nove načine, kako okrepiti vezi s svojimi kupci. Po podatkih Deloittovega poročila Global Powers of Luxury Goods 2020 digitalizacija odpira nove kanale za rast, medtem ko sta trajnostno poslovanje in ohranjanje krožnega gospodarstva vse pomembnejša za uspeh luksuznih znamk v okolju, kjer so spremembe edina stalnica.

100 največjih luksuznih znamk na svetu je v lanskem poslovnem letu ustvarilo 281 milijard USD prihodkov, kar je 15 milijard USD več kot leto pred tem. Ta podjetja so dosegla 8,5 odstotno letno rast na valutno prilagojeni sestavljeni osnovi, v primerjavi z 9,6 odstotno rastjo iz prejšnjega leta.

Med tem ko se je medletna stopnja rasti prodaje največjih 100 luksuznih znamk iz Kitajske, Japonske in ZDA v lanskem poslovnem letu močno zmanjšala, se je rast evropskih podjetij povečala. Prihodki desetih največjih luksuznih znamk prvič po sedmih letih znašajo več kot polovico celotne prodaje največjih 100 ponudnikov luksuznih izdelkov.

Prva tri mesta že tretje leto zapored zasedajo LVMH (37,5 milijard USD prihodkov), Kering (17,8 milijard USD) in Estee Lauder (14,9 milijard USD). Skupaj so zaslužili več kot 70 milijard USD, kar je četrtina celotne prodaje luksuznih izdelkov.

Vrednost trga luksuznega blaga se je po podatkih poročila povečala, vendar pa je trg zabeležil manjšo stopnjo rasti. Med dejavniki, ki so v letu 2019 vplivali na rast, je verjetno najpomembnejši učinek protekcionističnih politik in trgovinskih omejitev, zaradi katerega so veliki trgi luksuznih izdelkov, kot sta kitajski in ameriški, zabeležila nižjo medletno rast.

Odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj komentira: „Finančne posledice pandemije bo še treba oceniti, prav tako pa še ne vemo, ali se bo koncentracija industrije luksuznih izdelkov še naprej povečevala. To podaljšano obdobje motenj močno spreminja vedenje potrošnikov in vpliva na to, kako se podjetja odzivajo na te spremembe. Zato se pojavlja vprašanje, kakšna bo prihodnost mode in industrije luksuznih izdelkov. Večina meni, da je treba preobraziti pojem luksuznega in industrijo zapeljati v novo smer, ob tem pa bo treba upoštevati, kateri poslovni modeli bodo izvedljivi in ustrezni v 'novi normali'.“

Nova doba mode in luksuznega

Pandemija Covid-19 je močno udarila po proizvajalcih luksuznih izdelkov. Potovanja v tujino so že nekaj mesecev omejena in še vedno ne vemo, kdaj bo spet lažje potovati med državami. Zaradi omejitev gibanja je prizadet tudi turizem znotraj posameznih držav po vsem svetu, močno pa je upadla tudi tradicionalna prodaja na drobno.

Brezcarinske trgovine, ki največji del prodaje ustvarijo na letališčih, je upad svetovnega turizma močno prizadel. Največji potovalni trgovec na svetu Dufry je avgusta naznanil 60,6 % padec letne notranje rasti. Poslovanje trgovcev na drobno je bilo na večini lokacij negativno, le poletje ga je rahlo ublažilo v Evropi, ZDA in azijsko-pacifiški regiji. Čeprav je COVID-19 ustavil potovanja po svetu, pa apetit kitajskih potrošnikov za uvožene luksuzne izdelke ni nič manjši. Oblikovalci politik zato nameravajo razširiti brezcarinsko nakupovanje z novimi ad hoc brezcarinskimi lokacijami, da bi obudili turizem v državi.

Skoraj vsi največji dogodki in modne revije, načrtovane za leto 2020, so bile odpovedane ali preseljene na splet. Ker morajo potrošniki ostati doma, se je v prvi polovici leta povečala spletna maloprodaja in aprila dosegla vrh v obliki 209 % povečanja glede na prejšnje leto. Številne blagovne znamke so zato začele pospeševati digitalizacijo in ponujati rešitve na področju elektronskega poslovanja, kot je pretakanje v živo ‚see now, buy now‘, ki ponuja možnost nakupa kolekcije naravnost z modne revije.

Blagovne znamke bodo zaradi pandemije morda pospešeno iskale nove načine za ustvarjanje dodane vrednosti. Ponudniki luksuznih izdelkov si bolj kot kdaj koli prej prizadevajo okrepiti odnose s kupci. Preobražajo se na načine, ki si jih včasih ne bi mogli predstavljati. Eno glavnih področij, na katerega se bodo luksuzne znamke opirale pri preobrazbi svojega poslovanja in okrevanju po pandemiji, bo trajnost. Proizvajalci luksuznih izdelkov po vsem svetu znatno vlagajo v ‚zelene‘ tehnologije in druge ukrepe za zmanjševanje emisij iz svojih tovarn. Proti podnebnim spremembam se borijo s sodelovanjem v programih za zmanjševanje ogljikovih emisij, da bi kompenzirali izpuste, ki nastajajo pri njihovih industrijskih dejavnostih. Poslovati trajnostno pa ne pomeni samo uvajati inovacije v dobavni verigi, temveč tudi sprejeti nove vrednote in stališča v odzivu na spreminjajoče se potrebe potrošnikov in planeta.