##IMAGE-4023749##

''Kdor prideluje dobra vina, je blizu Boga.'' To staro cistercijansko modrost smo si posebej vzeli k srcu trije iniciatorji (Ivo Kuljaj, Miro Kuljaj, Anton Vovko) in pred petindvajsetimi leti ustanovili Društvo vinogradnikov Janez Trdina iz krajevnih skupnosti Brusnic in Gabrja pod Trdinovim vrhom. Temeljni cilj ustanovitve društva je bil kajpak dvig kakovosti cvička in drugih vin v hramih in zidanicah na našem koncu slikovitega Podgurja. Začeli smo orati ledino oksidiranih in cikastih vin v mnogih primerih podkrepljenih z aromo in okusom po šmarnici. 25 let kasneje lahko s ponosom ugotavljamo, da je bil ta cilj dosežen – o tem prepričljivo govorita dva naslova kralja cvička ter številne zlate in velike zlate medalje, prvaki sort in druga visoka priznanja na vsakoletnem ocenjevanju vin v okviru Tedna cvička in na ocenjevanju društva Vinis. Prav tako pa sta bila cvička naših dveh vinogradnikov kar trikrat izbrana na natečaju za županovo vino MO Novo mesto. Nenazadnje smo že drugo leto po ustanovitvi (leta 1999) prvi na Dolenjskem postavili na kolesa repliko dolenjskega hramčka, v katerem se je rodil cviček in ki je bil v naslednjih letih predmet mnogih bolj ali manj uspešnih posnemanj. O uspešnosti društva govori tudi podatek, da sta bila iz našega društva dvakrat imenovana ambasadorja cvička kot tudi, da ima društvo v svojih vrstah viteza vina v Združenja slovenskih vitezov vina.

Društvo vinogradnikov Janez Trdina Brusnice-Gabrje vabi na slovesnost ob praznovanju 25-letnice delovanja, ki bo v soboto, 2. septembra 2023, ob 16. uri v Kulturnem domu v Gabrju. Ob tej priložnosti vam bomo predstavili dosežke društva, ki smo jih strnili tudi v posebni ediciji. 

Danes v naših zidanicah praktično ne boste več našli cvička, ki ne bi dosegal kriterijev PTP ali drugih vin, ki ne bi sodila vsaj v kakovostni razred. Društvo vinogradnikov danes predstavlja ponos Podgurja, kar predvsem pomeni, da gostom in obiskovalcem z veseljem ponujamo kapljico, ki smo jo pridelali in donegovali v naših goricah. Tudi to je pomemben del kulture naše dolenjske dežele, znotraj katere predstavlja cviček del njene identitete in kot tak tudi prepoznavno komunikacijsko orodje.

To pa je poleg znamenite in danes zaščitene sorte češnje z imenom brusniška hrustavka idealen nastavek za razvoj turizma, ki temelji na ohranjanju in razvoju naše naravne dediščine.

Najbrž mi ne bo nihče zameril, če bom ob tem jubileju zapisal tudi nekaj stavkov o vlogi našega društva znotraj Zveze društev vinogradnikov Dolenjske v skrbi za dvigovanje kakovosti ter promocije dolenjskih vin na čelu s cvičkom kot najpomembnejšim vinom. Kot ste verjetno seznanjeni, smo zaradi upadanja prodaje cvička v minulih letih in njegovega cenovnega razvrednotenja (predvsem zaradi lastnih in znanih slabosti v cvičkovih vrstah) priče nekaterim poskusom in konkretnemu projektu z naslovom „Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP“. Takoj naj povem, da glede pridelave grozdja, ki ga v projektu vodi dipl. ing. Jernej Martinčič, nimam pripomb, saj gre za sonaravne ukrepe pridelave grozdja kot podlage za zdravo in kakovostno vino in jih množica pridelovalcev cvička že leta izvaja.

Popolnoma druga stvar pa so ponujene tehnološke rešitve pri kletarjenju grozdja, posebej žametne črnine, za pridelavo cvička. Že površen pogled na te postopke nam navrže ugotovitev, da se snovalci tega projekta odmikajo od tradicionalne tehnologije v pridelavi cvička. Žametna črnina naj bi se po njihovem kletarila po postopku, ki je previden za pridelavo belih vin. Rezultat tega so sicer všečna vina s povečano aromatiko in barvo, ki se spogleduje z roseji. Bistveno pri vsem skupaj pa je, da ta projekt in njegovi rezultati nimajo nič skupnega z elaboratom, pravilnikom in zakonsko zaščito cvička z oznako „PTP – priznanega tradicionalnega poimenovanja“. Temeljni pogoj za tovrstno zaščito katerega koli vina pa je, da je vino pridelano na „TRADICIONALEN NAČIN“. Zdravko Mastnak, ki je svoj čas načeloval prizadevanjem za zaščito cvička je v tem pogledu zelo jasen: “Ni enako, če žametno črnino maceriramo en dan ali štiri. To ve vsakdo, ki kaj ve o vinu in cvičku!“ Prav tako s tem v zvezi nihče ne govori o zdravilnih učinkih zmernega uživanja cvička v zvezi z antioksidanti in resveratrolom, ki je po tej tehnologiji maceracije praktično izničen. In tu se zgodba, da se to „posodabljanje“ cvička izvaja znotraj pravilnika o zaščiti cvička PTP, konča!

To je eno, drugo pa je, da nova tehnologija pri kletarjenju cvička zahteva velike vložke v opremo (mlini, preše, hladilne naprave …), s čimer docela izključuje veliko večino malih in srednjih pridelovalcev cvička. Pozabljajoč pri tem, da je cviček kolektivna blagovna znamka vseh pridelovalcev cvička na območju dolenjskega vinorodnega okoliša in ne zgolj last nekaj večjih kleti. Bojim se tudi, da utegne omenjeni projekt povzročiti dodatno zmedo na trgu in dati zagon še dodatnemu opuščanju vinogradov. Žal se nam ponavlja pregovorna zgodba, da psi lajajo, karavana pa gre svojo pot. Kam ta vodi, se lahko podučimo iz zgodbe metliške črnine, ki je bila nekoč prestižna blagovna znamka Bele krajine, danes pa je v Sloveniji po tržnem deležu zanemarljiva. Spričo tega mislim, da je ta projekt popolnoma nesprejemljiv za posodabljanja cvička PTP. Lahko pa je podlaga za oblikovanje nove vinske blagovne znamke, kar pa je že druga zgodba. Prepričan sem, da bo čas pred nami razgalil zablode krivih prerokov.

Le upamo lahko, da bo Društvo vinogradnikov Janez Trdina Brusnice-Gabrje ob svoji 25- letnici premoglo dovolj znanja in energije, da bo kos novim izzivom z enakim žarom in energijo, kakršno je premoglo ob svoji ustanovitvi. Zavedajoč se pri tem, da so nam naši predniki zapustili dragoceno dediščino, ki jo bomo tudi v prihodnje ljubosumno čuvali in negovali.