Arhiv Lokalno.si

Komunala Trebnje ima za danes še okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje odpadkov. Jutri teh dovoljenj ne bo več in tiste deponije, ki niso zaprosile za podaljšanje obratovanja ali ki ne bodo postala regijske deponije, bodo morala odlagališča zapreti. Regijski center za ravnanje z odpadki Cerod, kot je znano, nastaja v Leskovcu pri Brusnicah v novomeški občini, precej bolj pa se zapleta na trebanjskem koncu. Direktor trebanjske Komunale Štefan Velečič pravi, da kljub dolgoletnim prizadevanjem in pogajanjem sicer še niso uspeli skleniti pogodb o sodelovanju z drugimi občinami, ki bi uporabljale njihovo deponijo Globoko, je pa vlada z novim odlokom o odlaganju odpadkov na odlagališčih določila, da 15 centrov, ki so dejansko prihodnji regijski centri, lahko obratuje še naprej. In tako bo obratovala tudi deponija Globoko.

''Na deponijo Globoko bo lahko odlagalo predelane odpadke poleg trebanjske še 21 občin: dve sosednji in 12 iz jugovzhodne Slovenije, z območja Grosuplja in Ivančne Gorice, ter še šest notranjskih občin. Konzorcijska pogodba je praktično narejena, usklajujemo le še podrobnosti,'' je v nadaljevanju povedal direktor Velečič in pojasnil, da ko bo podpisana koalicijska pogodba, se bo začela dejanska priprava na graditev regijskega centra za ravnanje z odpadki.

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Sama priprava bo terjala več časa kot pa samo gradnja. Dokaz, da so vsi župani resno pristopili k zadevi, bo za Ministrstvo za okolje in prostor podpisana koalicijska pogodba. Priprave na gradnjo naj bi trajale okoli dve leti, sama gradnja pa približno prav toliko časa. Nov center naj bi tako začel obratovati leta 2012 ali 2013.

Da se šele sedaj lotevajo podpisovanja pogodbe, je po Velečičevem mnenju krivo to, da županov do zdaj nihče ni silil k podpisu, sami pa si tudi niso preveč prizadevali in so imeli kar nekaj pomislekov. Poleg cene so se spraševali, zakaj naj bi na primer iz Notranjske vozili odpadke na Dolenjsko, ko pa je vmes še bližja Ljubljana. ''Država je Slovenijo razdelila na 15 regijskih centrov. Zanimivo je, da jih je med Ljubljano in Novim mesto skoraj pet, Prekmurje ima samo enega. Prav tako Gorenjska. Posavje nima nobenega in tudi Bela krajina ga nima,'' še pripoveduje direktor trebanjske Komunale in opozori, da če iz kakršnegakoli razloga koalicijska pogodba ne bo podpisana, bo treba odlagališče Globoko zapreti: ''Sam sem optimist in upam, da bodo župani zmogli toliko politične moči da bodo podpisali dokument, ki bo omogočil graditev centra, ki je velikega pomena tako za občino Trebnje kot seveda tudi za prebivalce.''

Postopek za spremembo cen je trebanjska Komunala sprožila že lani, a okoljsko ministrstvo soglasja do danes še ni dalo. Ko bo center zgrajen, bo storitev Komunale seveda dražja, tudi zato, ker država z jutrišnjim dnem (16.7.) uvaja tako imenovano finančno garancijo. To pomeni, da bodo občine morale vsako leto zagotoviti precejšnja sredstva. Za kakšne številke gre, še ni znano, a Velečič meni, da bo šlo za več stotisoč evrov letno. Ta sredstva naj bi bila garant za sanacijo posegov v okolje. In ker stroški naraščajo, je Komunala prisiljena v podražitve, saj je že lansko poslovno leto končala v rdečih številkah.

''Ravno pri odpadkih Komunala posluje z minusom, pa ne toliko na račun gospodinjstev kot na račun industrije. Podjetja so se namreč začela obnašati bolj gospodarno in okoljsko so bolj ozaveščena. Že sami ločujejo odpadke, jih vračajo v predelavo (kar je seveda dobro) in moram povedati, da so nekateri naši večji partnerji naše storitve zmanjšali celo za 80 odstotkov in s tem so se seveda krepko znižali tudi naši računi. Prva podražitev (tista iz lanskega leta) naj bi bila dobrih 17 odstotkov in naj bi začela veljati to jesen. Naslednja podražitev pa zna biti mnogokratnik pravkar omenjene. Lahko bo celo 100 odstotna. Vse je odvisno od denarja, ki ga bomo morali zbirati. Če zdaj s tono odloženih odpadkov zaslužimo 50 evrov, bomo v prihodnje morali prav toliko denarja zagotoviti za finančno garancijo,'' nam razlaga Štefan Velečič.

Prihodnja regijska deponija je po direktorjevih besedah prostorsko praktično neomejena. Je v soteski med gozdovi in za okoliške prebivalce (čeprav vsi ne mislijo tako) nemoteča. Če bi ostala v takšnem obsegu, kot je zdaj, bi zadoščala še za najmanj deset let. Ker pa jo je mogoče še najmanj za trikrat povečati in ker že zdaj ločujejo odpadke in jih vračajo v predelavo, pa to pomeni, da bo v njej dovolj prostora še mnogo desetletij. Kljub temu pa je treba misliti na prihodnje rodove in zato si je treba že danes prizadevati v smeri sežigalnic odpadkov, kar razviti svet že nekaj časa počne. Po Velečičevih besedah je to edina prava dolgoročna rešitev.

''Seveda pa je treba vse te načrte pravilno predstaviti. Trenutno je v Sloveniji precejšen odpor do sežigalnic, med drugim tudi zato, ker ljudem nihče pošteno na razloži vseh plusov in minusov, ki jih ima vsaka stvar,'' je sklenil svoje pripovedovanje direktor trebanjske Komunale Štefan Velečič.

Kot zanimivost nam je med obiskom pokazal tudi ograjo, ki jo skoraj vsak teden na novo popravljajo. Kljub temu, da je deponija varovana, jo redno obiskujejo prebivalci bližnje vasi in pridno odnašajo predvsem odpadne kovine in jih potem sami prodajo Dinosu. Da gre za ''prave podjetnike'', priča podatek, da vso surovino ne prodajo Dinosu, ampak zdaj, ko so evropske meje odprte, marsikaj zapeljejo tudi v Italijo ali pa Avstrijo, kajti tam so odkupne cene višje. 

Galerija

Arhiv Lokalno.si